Original subtitles

Zemlja je tako veli�astna,

da se nam manj�e stvari v �ivljenju zlahka izmuznejo.

A �e pogledamo natan�neje...

Zagledamo �e neodkriti svet.

Svet, v katerem drobni junaki...

In male po�asti...

Potrebujejo izjemne supermo�i...

Ki jim pomagajo premagati �tevilne nevarnosti.

PRIPOVEDUJE PAUL RUDD

Avstralija je polna �udovitih bitij.

Ne le kengurujev in koal.

Divjina je polna nenavadnih majhnih �ivali.

Nau�ile so se pre�iveti...

V tem od sonca razbeljenem svetu.

Za dlan velika kratkoglava poletu�a vre�arica

vso hrano in zavetje najde v evkaliptih.

Njeni sosedi prav tako.

A tudi najbolj�i �asi postre�ejo z izzivi.

Ko nastopi poletje in za�ne pripekati sonce...

DANA�NJA NEVARNOST PO�AROV VISOKA

Bodo pre�iveli le tisti...

Ki prenesejo vro�ino.

DIVJINA

�ivljenje na najbolj su�ni naseljeni celini ima nekatere prednosti.

Evkalipti zaradi obilja sonca proizvajajo veliko nektarja.

Spomladi je to glavna hrana kratkoglave poletu�e vre�arice.

Trenutno je �ivljenje precej preprosto.

Jadra med evkalipti in i��e sladki nektar.

Z enim skokom lahko preleti razdaljo dveh teni�kih igri��.

Nektar privablja tudi gorske lorije.

Na stotine.

Hrane je ve� kot dovolj za vse.

V najhuj�i vro�ini jim jo prepusti

in gre po�ivat na miren kraj.

Njen mladi� je vre�o zapustil pred dvema tednoma.

Velik je le za palec

in povsem odvisen od mame.

Do sredine poletja pa se bo �e moral znajti sam.

In to v precej bolj nevarnem svetu.

Trenutno je �ivljenje tako dobro,

da so se loriji odlo�ili, da se bodo ustalili.

Poiskati gnezdo pa ni lahko.

V Avstraliji ni �oln, ki bi delale luknje v drevesa.

Varna skrivali��a so zato zelo za�elena.

Po�asten, hladnokrvni morilec.

Pisani varani so te�ki kot dveleten otrok,

jedo pa skoraj vse.

Ovratni�ar je veliko la�ji,

zato je lahek plen za tega orjaka.

Skriti se mora na drevo.

Toda vsa so zasedena.

Ovratni�arji se agresivno borijo za ozemlje.

Kimanje z glavo je opozorilo.

Toda novinec nima kam.

Borijo se z ovratnikom, da se izognejo po�kodbam.

Bolj ko je sijo�, bolje je.

A �e se zelo pribli�ata,

se spopadeta.

Vsiljivec ni videti mo�en.

Pora�en je in prestra�en.

Doma�in ga pre�ene.

Mo�nej�i samec ga je pregnal, zato bo moralo zadostovati tole.

Kmalu pa bo potreboval veliko varnej�i kraj.

Bli�ajo se te�ki �asi.

Mravlje si �e delajo zalogo.

Toda iskanje hrane je nevarno.

Divjina je polna nenavadnih �ivali.

Oboro�en je z velikimi kremplji...

Z bodicami in dolgim, lepljivim jezikom.

Kljunati je�ek.

Morda pa le ni tako srhljiv.

A za mravlje je smrtonosen.

V desetih minutah jih lahko poj� 60 tiso�.

Hranjenje na drevesu je zamudnej�e.

Listi evkalipta so polni strupov

in koale so ene redkih sesalcev, ki jih lahko jedo.

Tako te�ko so prebavljivi,

da koale spijo po 15 ur na dan.

Celo budne so omoti�ne.

To pa niso sanje.

Resni�no je.

Gosenica no�nega metulja vrste Uraba lugens.

Na glavi dr�i v ravnote�ju vse prej�nje leve glave.

Nenavadno, a �ivljenjsko pomembno.

Roparske stenice �rtev ubijejo s strupom, ki uteko�ini njihovo drobovje.

Toda zaradi take preobleke

je ta gosenica korak pred sovra�niki.

Majhna bitja la�je prebavljajo evkaliptove liste.

Avstralski pali�njak jim je celo podoben.

Tako dobro zakrit lahko j�, ne da bi postal hrana drugim.

Vsak dan poj� toliko listja, kot tehta.

Za star�evstvo ni �asa.

To prepusti drugim.

Jaj�eca so videti kot okusna semena,

zato jih mravlje odnesejo.

U�iten pa je samo vrh jaj�eca.

Vse drugo bodo v mravlji��u zavrgle.

Jaj�eca bodo v tleh ostala

varna nekaj mesecev. Potem

se bodo iz njih izlegle li�inke.

Sonce pripeka mo�neje.

Sosedi kratkoglave poletu�e vre�arice postajajo glasnej�i.

A to ni obi�ajno vre��anje.

To je klic v sili.

Pisanega varana segreje sonce,

zato postane izjemen lovec.

Z razcepljenim jezikom zazna plen v slehernem skrivali��u.

Mo�ni kremplji tem orjakom omogo�ajo, da lahko splezajo na drevo.

Mladi� poletu�e vre�arice je za mamin hrbet prevelik.

V tem svetu se bo kmalu moral znajti sam.

V svetu, ki postaja �edalje nevarnej�i.

Na za�etku poletja je v divjini �e zelo vro�e.

Zavetja pred soncem je malo.

In tudi vode primanjkuje.

Trnovec ni dalj�i od svin�nika.

Sijajno zna poskrbeti, da ne dehidrira.

Re�itev ni hitra, a je vredno �akati.

Ko kon�no najde stoje�o vodo, se ule�e vanjo.

Kanal�ki med luskami potiskajo vodo navzgor.

Vse do ust.

Izjemna sposobnost,

ki tej mali po�asti omogo�a pre�iveti visoke temperature.

Evkalipti nudijo ve� zavetja.

A tudi tukaj

majhna bitja hitijo izpolniti svoje �ivljenje.

Samec pavjega pajka i��e samico.

La�je re�i kot storiti.

Ti pajki so manj�i od zrna le�e.

Drug samec je �e na�el samico, a jo mora osvojiti.

Samice pavjega pajka so zelo izbir�ne.

Sam�ev videz in gibi morajo biti popolni.

�e stori napako...

Ga zavrne.

Obstaja 80 vrst pavjih pajkov

in vsak ima zna�ilen nastop.

Posebej je prirejen okusu samic dolo�ene vrste.

Samec bo med dvorjenjem plenilski samici plesal, kot da mu gre za �ivljenje.

Toda ble��e�i se samec �e vedno i��e.

Z dviganjem nog sku�a zaznati �enske feromone.

Tam je.

�as je za ples.

Na�el je svoj ritem...

Ona pa ka�e, da ji je v�e�.

Tresljaji z zadkom povedo, da se je �e parila.

Samo �as je zapravljal.

�asa pa je vse manj.

�ez nekaj tednov

se bo moral mladi� poletu�e vre�arice sam znajti v tem �udnem svetu.

In si znati sam poiskati hrano.

V tem obdobju leta

so evkalipti posejani s �udnimi pikami.

Bol�ice si z nektarjem

gradijo zaveti��a, velika kot zrno ri�a.

Ti majhni sladki domovi so videti prave umetnine.

Tudi okusni so.

Zdaj je tudi zgodaj zjutraj prevro�e za bivanje na prostem.

Pri 50 stopinjah Celzija evkaliptovi listi ovenijo in odpadejo.

Razpadajo zelo po�asi, ker so polni strupov.

V debeli listni stelji se skrivajo prebrisani plenilci.

"Burtonov breznogi ku��ar" pre�i samo na druge plazilce.

Ve�ina be�i, da se re�i.

Gekon vrste Strophurus taenicauda pa ne.

Ker je majhen in se barvno zlije z okolico, mu ta nudi za��ito.

Vendar ne pred soncem.

Potrebuje senco.

Ker ni dalj�i od kreditne kartice, bo zlahka zlezel sem.

Breznogi ku��ar z vidom zazna �e najrahlej�e gibanje.

Kadar se ta mali plazilec po�uti ogro�enega, napade.

Izstreli sluz.

Snov je ne�kodljiva, a tako lepljiva in smrde�a,

da odbije tudi najhuj�ega plenilca.

Po�asi, a zagotovo...

Se splazi v zavetje.

Poletno vro�ino spremljajo poletne nevihte.

Tako vro�e je,

da prve kaplje de�ja izhlapijo �e preden dose�ejo tla.

Ko pa udari strela, se vname vse suho listje.

Hlapne snovi �e razplamtijo ognjene zublje.

Majhne �ivali ste�ka pobegnejo pred hitro napredujo�im ognjem.

Kljunati je�ek se lahko skrije samo pod zemljo.

Morda pa si koplje grob.

Plameni so vse vi�ji,

mladi� poletu�e vre�arice pa je za �tuporamo prevelik.

Mama lahko re�i

le sebe.

Mladi� je prepu��en samemu sebi.

Ko �u�elke be�ijo, pridejo plenilci.

Med plamene se zapodi jata kraguljev.

Pravijo jim ognjeni sokoli. Izrabljajo paniko.

Mlada poletu�a je obkoljena.

Njen prvi polet je morda tudi zadnji.

Ko kon�no neha goreti...

Je pokrajina opusto�ena.

Ni pa povsem brez �ivljenja.

Je�ki lahko toliko zni�ajo telesno temperaturo, da pre�ivijo divjanje po�ara.

Pre�ivel je tudi mladi� poletu�e vre�arice.

Zdaj mora pre�iveti �e v opusto�enem svetu.

Dokler se �ivljenje ne vrne v gozd, se bo hranil z zoglenelimi �u�elkami.

In �ivljenje se vrne.

Evkalipti so izjemno odporni,

pepel, poln rudnin, pa obogati prst.

�e malo vode,

in gozd je prerojen.

Gozd kmalu spet ozeleni.

Rojeva se novo �ivljenje.

Vrnejo se znane �ivali.

Evkalipti spet nudijo zato�i��e

razli�nim nenavadnim in �udovitim majhnim bitjem.

Skozi tiso�letja so se prilagodila vsakoletnim po�arom.

A ker so po�ari �edalje huj�i in pogostej�i,

bodo avstralska majhna bitja le s te�avo pre�ivela.

PLAZILCE IMAMO RADI �IVE, NE PE�ENE

Mladi� poletu�e vre�arice se je za zdaj pripravljen

spopasti z zahtevnimi izzivi �ivljenja v divjini.

Pri tem pa ne bo sam.

Tudi najsamostojnej�e poletu�e vre�arice

se rade stisnejo k prijateljem.

Prevedla Lidija P. �erni

Preuzeto sa www.titlovi.com