Original subtitles

Zemlja je tako veli�astna,

da se nam manj�e stvari v �ivljenju zlahka izmuznejo.

A �e pogledamo natan�neje...

Zagledamo �e neodkriti svet.

Svet, v katerem drobni junaki...

In male po�asti...

Potrebujejo izjemne supermo�i...

Ki jim pomagajo premagati �tevilne nevarnosti.

Karibski otoki

PRIPOVEDUJE PAUL RUDD

Videti je kot raj.

In zdi se lep dom za pritlikave kolibrije.

Niso veliko ve�ji od �ebele.

To so najmanj�e ptice na svetu.

Te posebne �ivalce

so nekako na�le pot do teh otokov.

Mnoge so najmanj�e svoje vrste in jih ne najdemo nikjer drugje.

Na otokih sta hrana in prostor omejena.

Pogosto so najuspe�nej�e prav najmanj�e �ivali.

Toda raj ima tudi temno plat.

Ko se za�ne sezona orkanov,

se morajo drobcene �ivali spoprijeti z najmo�nej�imi silami na planetu.

OTOK

Ob son�nih dnevih je �ivljenje na Karibskih otokih polno mo�nosti.

Samec pritlikavega kolibrija.

I��e samico...

...in ves je gizdalinski.

Toda ta samica je zaposlena.

Skrbi za mladi�a,

komajda izvaljena iz jaj�ec, velikih kot kavno zrno.

V domu, velikem kot skodelica za ekspreso.

Po �tirih dneh hranjenja z �u�elkami in medi�ino bosta �e dvakrat ve�ja.

Zagotoviti toliko hrane je zelo zahtevna zaloga.

Kolibriji energijo porabljajo hitreje kot druga bitja.

Zato mora samica na dan obiskati na stotine cvetov.

Tako drobna je, da so �u�elke veliki tekmeci.

Medtem ko se hrani, je gnezdo nezavarovano.

Nevarna je �e ena sama mravlja.

Ve� kot jih prihaja, v ve�ji nevarnosti so mladi�ki.

�e ravno ob pravem �asu.

Mati ju je pravo�asno re�ila.

Karibske �ivali so se s�asoma

zmanj�ale, da lahko pre�ivijo s tako malo hrane.

Slepa ka�ica,

tenka kot �paget...

...in le pol tako dolga.

Je lovka na mravlje...

Po svoje.

Odrasle mravlje so prevelike za njene majcene �eljusti.

Njihove li�inke pa niso problem.

Mnoga od teh miniaturnih �udes so zna�ilna za dolo�en otok.

Velik je za polovico v�igalice.

Pritlikavi gekon je eden najmanj�ih plazilcev na svetu.

Prav�nje velikosti za lov na mikro �u�elke med padlim listjem.

A morda malo premajhen, da bi se upiral tropski nevihti.

Kaplje de�ja udarijo kot bombe.

Samica kolibrija stori, kar lahko, da za��iti mladi�a.

Druge odletijo v kritje.

Toda nevihta je tako mo�na...

Samica nima druge izbire. Zapustiti mora gnezdo.

Na gozdnih tleh se voda spremeni v plimski val.

Toda velikost je za pritlikavega gekona supermo�.

Tako majhen in lahek je, da dobesedno hodi po vodi.

In ostane nad vodo, dokler se ta ne umakne.

Karibske otoke vsako leto prizadene ve� kot 15 tropskih neviht,

zato se raj hitro lahko spremeni v pekel.

Mlada kolibrija je odnesla voda.

Samica mora za�eti znova.

�e pred naslednjo nevihto.

Po nevihti je veliko vegetacije odneslo v morje.

Z njo pa tudi nekatera bitja.

V�asih ima kak�en potnik sre�o, da pristane na novi obali.

Takole nove otoke naselijo �tevilne �ivali.

Majhni in pogumni anoliji so uspe�ni slepi potniki.

Toda drugi so pri�li davno pred njim.

Neprave podgane in legvani pre�ivijo s tem, kar naplavi morje.

Anoli se mora pobrati z obale.

Do varnega pribe�ali��a ga lo�i samo nekaj metrov.

Za nastanek nove kolonije zadostuje nekaj pogumnih pionirjev.

Nevihta je prinesla nagrado klate�em vseh vrst...

Od nepravih podgan do postranic.

Vendar niso vsi na lovu za hrano.

Tale rak samotar i��e nov dom.

Njegov je v zelo slabem stanju.

Nevihta je naplavila novo zalogo �koljk.

Toda prave velikosti ni lahko najti.

Velik je kot �ogica za golf.

Rak samotar lahko dose�e velikost kokosovega oreha.

Zato mora iskati ve�je �koljke.

Raki samotarji nenehno potrebujejo ve�ji dom,

zato so se domislili genialne re�itve.

Ko en rak najde �koljko, ki mu ne ustreza...

Pomigne drugim, naj jo pridejo pogledat.

In ko pride rak primerne velikosti...

...oblikujejo stanovanjsko verigo.

Od najve�jega do najmanj�ega.

Prvi se vseli najve�ji.

Potem pa se po vrsti vsak preseli v ve�ji dom.

Zamuja na zabavo.

Toda vedno ostane �e ena �koljka.

Najmanj�a.

Rak nekako ve, kdaj je na�el prav�nji dom.

Kon�no primerno zavetje.

Potreboval ga bo.

V tem letnem �asu se vreme lahko poslab�a v vsakem hipu.

Reke v notranjosti po zadnji nevihti �e vedno besnijo.

In odna�ajo de�evnico v morje.

Nekateri pa so namenjeni v drugo smer.

Glavo�i potujejo po reki navzgor, da najdejo najbolj�i kraj za drstenje.

Nekateri samci se zelo potrudijo, da se izognejo konkurenci.

Je manj�i od kavne �li�ke,

a s plavutmi, ki jih uporablja kot priseske, in usti za oprijem,

lahko premaguje dero�o vodo.

Tole pa je lahko...

Ve�ja te�ava.

Glavo�i lahko splezajo po 350 metrov visokem slapu.

Visok je skoraj kot Empire State Building.

Vzpon traja ve� dni.

Vzpenja se jih veliko.

Pre�ivi pa jih manj kot odstotek.

Previdnost se izpla�a.

Uspeh.

Prilo�nost za drstenje.

In po�iljko nove generacije po reki navzdol.

Vlaga v sezoni neviht spro�i razcvet �ivljenja.

Jamaj�ki rakec je velik kot kocka sladkorja.

Za pre�ivetje ni nujno, da je v vodi.

A samica jo potrebuje za razmno�evanje.

V majhnih skalnih kotanjah je ujeta de�evnica,

vendar je vzgajanje dru�ine tu pretvegano.

Toda na�la je re�itev.

S posebnimi dla�icami oklep prevle�e z vodo.

Zdaj jo mora samo �e nekje shraniti.

Prazna pol�ja hi�ica v velikosti �katlice v�igalic.

Odli�na za nekaj kapljic vode.

In dovolj varna za novo dru�ino.

Dvajset rakcev,

vsak velik le kot zrno peska.

Naslednje tri mesece

jih bo hranila, vla�ila in varovala

v njihovem majhnem domu.

Sezona neviht se nadaljuje in v zraku je toliko vlage,

da se lahko �vi�govka "coqui" razmno�uje zunaj vode.

�ude� �ivljenja se za�ne z eno celico.

Njihov predani o�e pazi nanje.

Ni ve�ji od jagode,

a bo dru�ino branil pred vsako nevarnostjo.

La�en pol�.

Dvakrat ve�ji od njega.

Sam�ek ne more umakniti jaj�ec.

Ni izhoda.

Brani se...

Toda pol� je nepopustljiv.

Neustra�ni o�e mora stra�iti �e dva tedna,

dokler se paglavci ne izle�ejo.

Samica kolibrija i��e novega samca.

Tako majhnega samca bi lahko bilo te�ko najti.

�e si ne bi brezupno �elel biti opa�en.

Moral se bo potruditi, da jo osvoji.

Droben plesalec.

Kon�no se vztrajnost obrestuje.

Ker bo samica kmalu spet mati, mora narediti novo gnezdo.

Pajkove mre�e so idealno lepilo, ki bo vse dr�alo skupaj.

Za�ne s spletanjem osnove.

Gnezdo bo samo v nekaj dneh

pripravljeno za nova dragocena jaj�eca.

Toda na morju se kuha nekaj velikega.

Ker se skozi leto voda v njem segreva,

to povzro�a �e mo�nej�e tropske nevihte.

Karibski anoliji so neverjetno dobro prilagojeni

na skrajne vremenske razmere.

Zelo velika stopala jim pomagajo, da se obdr�ijo,

tudi �e veter piha 200 kilometrov na uro.

Toda ta nevihta se �e krepi.

To je orkan Dorian.

Vihar, velik kot Kansas.

Ko udarijo najmo�nej�i vremenski pojavi na svetu...

So jim majhna bitja prepu��ena na milost in nemilost.

Hitrost vetra se pove�a na 300 kilometrov na uro.

Neposreden udarec prinese popolno uni�enje.

Orkani Karibske otoke opusto�ijo vsako leto.

Toda od tiso�ih otokov je mo�no prizadetih samo nekaj.

O pre�ivelih odlo�ata sre�a...

In velikost.

Majhne �ivali imajo pogosto najbolj�e mo�nosti, da se skrijejo pred nevihto

in si hitro opomorejo.

Sredi sezone neviht, ob soncu ali de�ju,

se raki samotarji vra�ajo na obalo.

Mlaj spro�i mno�i�no selitev.

V treh dneh in no�eh se jih zbere na tiso�e.

Vse so samice in vse nosijo jaj�eca.

Jaj�eca ob stiku z vodo...

Po�ijo.

Na milijone mikroskopskih li�ink odnese morje.

Nosijo jih tokovi, medtem pa rastejo.

Dokler ni �as za vrnitev na obalo

in poselitev novih ozemelj.

Najmanj�e �ivali najbolje izrabljajo

omejene mo�nosti Karibskih otokov.

�abice "coqui" so �e povsem razvite...

In nared za izvalitev.

O�etova predanost

jim je omogo�ila, da se same znajdejo

v tem velikem, �irnem svetu.

Ta mati pa si je s trdo�ivostjo prislu�ila nov za�etek.

Nova generacija drobnih �ude�ev,

ki jih najdemo le...

...na teh �udovitih otokih.

Prevedla Lidija P. �erni

Preuzeto sa www.titlovi.com