Original subtitles

Sedi, sedi, priden Maksi, priden.

Maksi!

Maksi!

Maksi!

Pridi, no!

Maksi, zdaj pa dovolj!

On ni več gledal na njo,

ko mu je počasi drsela iz rok,

prepustil se je lakoti, čeprav je slišal jok.

Zemlja je nežno dočakala izmaličene sanje,

veter je pregnal pošasti in se zaletaval vanje,

ležala je ob reki, mila, kot da spi,

ko se je v reko iztekala kri. Ona sanja,

misli nanj,

tam počiva, kot da je živa.

Ona sanja, misli nanj,

tam počiva, kot da je živa.

Ali je kdo notri?

Ja, takoj bom. -Ali je kdo notri?

O, gospod Taras! -Izvoli. -Hvala.

Počasi lahko greva. -Počakajva do večerje. Ste vsi

policaji vedno tako šefovski ali kaj? -Inšpektorji.

Kaj? -Taras je inšpektor. -Kaj inšpektorji niso policaji?

Čakaj no, tako kot doktorji niso vsi zdravniki. Razumeš?

Ne. -Saj jaz tudi ne.

Hvala. -Zdravo, banda. -To je pa moj inšpektor.

Kako, Taras? Še vedno samo voda? -Daj no malo šampanjčka.

Tole bo čisto v redu, hvala. -Ne veš, kaj zamujaš.

Jaz vama ga bom zdaj malo ukradel. Daj stopi z mano na en čikec.

Ja, vem, da ne kadiš. Jaz bom en čik, ti pa malo svežega zraka.

Stopi, no. -Rajc, večerja bo.

Darilo od študentke. Ko bi ti vedel, kako so radodarne. Taras,

meni se bo zmešalo. Pišuka, a veš, da sem pozabil,

da si ... -Policaj? Ti kar, vseeno mi je. -Res?

Jaz sem v sektorju za seksualne in krvne delikte. Droge so pod

organizirano kriminaliteto. Tako da ... Ti si strokovnjak

za abdomen, kajne? -Ja, čreva, pa take. -Bi znal operirati pljuča?

Kaj pa vem. Če bi bilo treba, bi že kaj odrezal. Vem samo,

da ljudje ne bi smeli kaditi. -Ti bi odrezal, jaz bi te pa lahko

zašil, ampak te ne bom, tako da kar kadi v miru.

Je pa lepo, da si se končno enkrat oglasil pri nas. Ti je všeč?

Lepo, kajne?

Trideset let imam že ta vikend. Prvi sem bil od vseh ljubljanskih

zdravnikov, ki si ga je postavil.

Poslušaj, pa zakaj ne prespita tukaj? Pa ja ne boš vozil v takem.

Daj, da se ga enkrat napijemo kot ljudje. No, vsaj mi, ti pa lahko

žuliš to svojo vodo, če hočeš.

Ta mali sva obljubila, da prideva domov, pa gremo malo po mestu.

Za dva dni se je vrnila. Tako da ... -Kje že študira?

Na Dunaju. Mikrobiologijo. -Lepo, lepo. Ni nam hudega, Taras, ha?

Poglej, samo poglej jih. Vse so že pod gasom. Tvoja tudi.

Alenka spije dva kozarca, pa je konec. -Moja rabi dve flaši,

da ga sploh začuti.

Ja, ja, ja. Ko bi ti vedel, kakšna riba je bila to včasih.

A veš, da bi morala iti na olimpijado. -Karin?

Aha. Sam ni nastopila. Jugo kuhinja, pač jebi ga.

Je bila pa zelo športni tip ženske, če veš, na kaj mislim.

Prava gimnastičarka. No, če bolje pogledam, so bile vse zelo športne.

Vse so znale migati. Razen, razen Balažička. Ta je bila zmeraj

bolj leve sorte. -Pridita, pridita, Karin pravi, da je večerja

pripravljena. -Puran, prihajam!

Ti, Taras, enkrat, ko bova imela malo več časa, sem te mislil nekaj

vprašati. V zvezi z vašim "fohom", prav?

Lepo, da si šel z mano. Da se mi enkrat ni treba izmišljevati,

da si v službi. -Je že v redu.

Mogoče bi bilo bolje, če bi ostala. Ah, en večer bi pa že zdržal, kajne?

Ta mali sva obljubila, da prideva domov. -No, boš videl,

ko bo prišla do Ljubljane, bo priletelo sporočilo, da se

je nekje zadržala. Kaj pa je Rajc kaj povedal?

Ja no, zakaj te je pa peljal na teraso?

Ne vem. Puran ga je prehitel.

Za en drek puran je bil. -Daj nehaj, v redu je bil.

Jušna kocka.

Kaj pa je zdaj to?

Saj so vaši že tukaj. Daj, Taras, pozna bova.

Sam preverim, kaj je. -Pa, ali moraš? -Takoj bom.

Daj, Taras ...

Zdravo, fanta. Birsa, policijska uprava Ljubljana.

Kako ste prišli čez blejski klanec? -Lahko samo malo, prosim?

Hvala. Kaj pa imamo? -Truplo. Brez glave.

Brez glave?

Dobro sta potacala. -Bolj nova sva.

Se mi je zdelo, ja. Dosti škode sta naredila. Kje je truplo?

Tam, za drevesom, v jašku. -Počakajta tukaj, pridem takoj.

Sta klicala Kranj? -Niste vi iz Kranja?

Sem ti rekel, da sem iz Ljubljane. Poročilo sta napisala?

Ne še. -Ok. Tako se zmenimo; vidva zavarujta parameter,

jaz bom pa napisal poročilo. Fer? -Fer. -Na.

Dober večer, gospa. -Dober večer. Ali je mrtva? -Ja, na žalost.

Najprej sem mislila, da je lutka.

Vsem enotam na terenu. Blejski klanec je blokiran zaradi zdrsa avtobusa.

Zaprite ceste in preusmerjajte promet, če je možno. -Sranje.

Prosim? -Nič, nič. Dali mi boste vaše podatke, napisala bova,

kaj se je zgodilo. Potem vas bosta pa naša fanta odpeljala domov. V redu?

V redu. -Kar povejte. -Marija Stropnik.

Potegnita še tam čez, pa gospo peljita domov.

Mogoče boš pa le silvestroval z ljubljanskimi doktarji. Prav ti je.

Sporočilo bom napisala Mojci, da naju ne bo sama čakala.

Saj ni sama. Sigurno je z ... kaj že? -Simon. -Simon.

Tako ga ne maraš, da si imena ne moreš zapomniti.

10, 9, 8, 7 ...

A sta že nazaj? -Ne sprašuj.

4, 3, 2, 1!

Srečno.

Lenčica moja, srečno, srce.

Srečno. -Taras! Srečno, od srca! -Enako.

Pogojni refleks. Če vidi modre lučke, ustavi.

Avto je stal na sredi ceste. -Čisto lahko bi šla tudi mimo.

Kako to zgleda? To je tako kot na TV ali kaj? Uletijo forenziki,

pa akcija pa take? -Preveč televizijo gledaš, ni čisto tako.

Ja, kako pa je potem? -Tako kot pri nas, no. Zelo dolgo

traja, pa zelo veliko papirjev, ja? -Čakaj, hecaš. Nobenih pištol,

pa akcije pa to? -Je kar več psihologije ponavadi.

A potem tako, da jih samo v oči pogledaš in takoj veš, kdo je bil,

ali kaj?

Daj mi še malo? Daj mi še malo. -Ljubi, dovolj, dovolj je bilo,

lepo te prosim, bova spet bruhala, no, lepo te prosim. Karin, počasi,

počasi, Karin, prosim te. Taras, ampak, nekaj me pa zanima?

Kakšne možnosti sploh imate, da bi dobili tega tipa, ki je moril?

Jaz upam, da ima še glavo ...

Ne, res, no. Hm?

Ali sem rekel, da je kdo moril? Saj nisem rekel, da je kdo moril.

Tako je bolj zanimivo, kajne? -Aja. -Ne, res, kakšne možnosti

imate, da bi ga dobili? -Precejšnje. Večino jih.

Poglej no, če bi bila jaz žrtev, bi bila vesela, če bi Taras delal

na primeru. Ali veš, zakaj? -Zakaj? Zato, ker je dober v svojem

poslu, ali kaj? -Ne, zato ker Taras to osebno jemlje, ker ima

on občutek, da ga zajebavajo. In če ti razni ne bi ubijali,

bi bil on lahko že ob tej urici lepo doma in bi tekel po svojem PST-ju.

Ali je tako?

Balažič, jaz ti nekaj predlagam. Če se ti slučajno nameravaš

znebiti Irene ...

ne to takrat početi, ko je Taras v službi, zato ker njemu vsi vse

priznajo, njemu še tisti priznajo, ki niso nič naredili.

Ej. Kaj je? -Cesta je v redu. Lahko greva.

Greva. Dobro jutro. -Dobro jutro.

Lahko bi me ustavil.

Dobro veš, da ne smem mešati.

Mojca. -Ja. -Ob dvanajstih na gradu. Bo v redu? -Super!

In kateri je tisti?

Kočna? Ali je?

2540 metrov. Je? -Bravo! -Ja!

Desno pa Grintovec. -Kaj je pa tisti, četrti na levo?

A vidiš? -Prstan? -Kaj?

Prstan. -Aja. Ja. Simon mi ga je dal za božič.

Kaj?

Ne, foter. Ni zaročni prstan, no. Si se ustrašil?

Nisem jaz taka kot ti, veš. -Bolje zate. Ne premlada delati

kakšnih neumnosti. Prav? -Najprej diploma, potem vse ostalo,

kajne? -Točno tako.

Restavracija je zaprta. Kaj pa če gremo dol na kuhanca,

pa najdemo potem tam nekaj? -Ej, mami, oči misli, da sem se

zaročila, zaradi tega, ker nosim prstan. -Ne vem, zakaj bi

ti ga sicer kupil? -Ker jo ima rad, mogoče ...

Je že v redu. Povej, Cvilak. -No? Si znala? -Sem.

A ni lepo? -Pridem tja. Čao. -Nikoli nisem vedela tega.

Ej, moram iti. Storžič, 2132.

O, Birsa! -Zdravo, Cvilak!

Hvala ti za tole novoletno darilce. Res ne bi bilo treba.

Če bi vedel, da boš ti, bi jo v celofan zavil, pa še pentljo gor dal.

Ja, to pa verjamem, ja. Takšen si. Kaj zdaj, sta bila z Alenko

pri Prelcu? -Ne sprašuj. -In potem si pa naletel na gospodično?

To ni moj primer ... -Daj no, saj veš, kaj pravijo, to, kar počneš

na novega leta dan, boš potem delal ... -Je že v redu. Ni. Ok?

Ja, v redu. -Poslušaj. Je bila še živa, ko je izgubila glavo?

Počasi, počasi. To ne gre tako hitro. Nič se še ne ve. Verjetno je umrla

zaradi poškodbe glave. Strel ali udarec, ker drugega razloga

na telesu ne najdem. Vzel sem vzorce za histološko

preiskavo, ko bo gotovo, ti pošljem DNK, če jo imate v bazi,

seveda. -Ok. -Več ti zaenkrat ne znam povedati. Kdo bi taki

ženski, taki mladi punci, odrezal glavo?

Evo, to je to. Dragi moj Birsa, čez par dni bo več informacij.

Kot bi rekli v kakšnem znucanem filmu: prestar sem jaz za te hece,

dragi moj, prestar. -Saj greš v penzijo. -Eh, ja.

Bomo videli, kaj mi bodo naračunali oni tam zgoraj. Ampak

naši, oni bi pa radi, da grem kar takoj. Jaz se pa se ne dam.

Kaj bom v penziji, povej ti meni. Postal bom starček. Je tako?

Ali boš enega? -Ne, hvala.

Te še zmeraj zajebava, ha? -Nazadnje, ko sem poskusil, me je še zmeraj, ja.

Pa bi, če bi lahko? -Non-stop bi bil pijan.

Srečno novo leto. Naj bo lepše kot zadnje.

Veš, da je ogromno patologov alkoholikov. Saj ni čudno, kajne.

A, daj no. Ne bom postal alkoholik na stara leta ... No, tega še bom.

Povej mi, kako se boš pa tega lotil?

Ni šanse, da to prevzamem. Alenki sem obljubil, da jo peljem

v Bad Kleinkirchheim čez en teden. Ne morem spet ...

Ne smeš zafrknit. Ampak saj veš, da te bo Drvarič prisilil,

da je to tvoj primer. Tvoj podpis je na poročilu.

Ne kliči hudiča. -Povej mi, kako je Alenka?

V redu. Po starem. Nič, moram iti. Po pameti s tem, Cvilak.

Na zdravljenje!

Potrdili so mi apartma v Bad Kleinu. -Ja? -Komaj čakam. Poglej.

Super. To si na smučišču vzela? -Aha.

Super. -Veš, kaj sem še mislila? Da bi, preden gremo, povabili Simona

na eno večerjo. -Kam? Sem? -Da se spoznamo.

Saj se poznamo. -Na "živjo". -Čisto dovolj.

Bolje ga boš spoznal, bolj ti bo všeč.

Poglej, razvajen mulc od bogatega fotra je, ki misli, da se bo v morje

vscal, pa da se bo plima dvignila. -Ali ti misliš, da boš ti ta mali

fanta izbral? Moj foter je imel tebe tudi raje, ko te je bolje spoznal.

Ne vem, če je čist tako. -Prav fino bo, no daj.

Pozabi.

Malo še poglej, no. -Zdravo. -Imaš dvajset?

Brajc spet nima drobiža. -A, daj nehaj, teh ključkov imajo

toliko, da jih kar prodajajo. -Pri Marjanki v računovodstvu jih

dobiš, veš? Jih ima cel kup.

Hvala. -Ni za kaj.

Drvarič te že besno išče. -Ja, ja. Najprej kava,

potem pa vse ostalo.

Hej, je sam? -Direktor je z njim.

Zdravo.

Taras, jebenti, tole moraš nujno rešiti. -Kaj to?

Kaj to, to s tem truplom. S punco z odrezano glavo. To, kar si zafrknil

gori v Bohinju. -Čakaj. To je od Kranjčanov. Jaz sem šel samo mimo.

Tvoj podpis je na poročilu. Torej, nič več. Saj poznaš proceduro.

Čakaj, čakaj.

Pustimo to. Glavni problem je zdaj, da bomo čez pol ure

imeli vsaj pet novinarjev, ki bodo vedeli več kot mi. Ali naj

se jaz delam, da mi je vse jasno? No, kje smo zdaj?

Smo identificirali truplo?

So vsaj tehniki na terenu? -Če gor niste poslali tehnikov,

nisem jaz kriv. Itak pa tam ne boste našli nič, ni tam umrla, prineslo

jo je. Že kakšen teden je bila v vodi, brez oblek, brez dokumentov,

brez glave, tako da, poglej.

Taras, glede na to, da ti veš največ o tem, boš ti prevzel.

Obveščaj me, Bojan. -Prav. -Vso srečo.

Kaj je bilo zdaj to? -Ne jamraj. Ne dobiš takega primera

vsak dan. Kaj, a si zelo zaseden? -Končujem s Pintaričevim primerom.

Ki je že na sodišču. -Kaj sem jaz sam na tej postaji, ali kako?

Kaj pa Virc, Jemeršič? Hočeš reči, da jaz bom prevzel in pika ali kaj?

Slišal si Kristana. Ti in tvoja ekipa boste prevzeli.

Jaz in moja dva, misliš? -Seveda. Brajc, Osterc in ...

Lahko vstopite, prosim.

Tvoja nova okrepitev. Naj te predstavim. To je Tina Lanc,

diplomirana psihologinja, magistrantka Fakultete

za računalništvo. Saj sem prav povedal, kajne? -V bistvu je obratno,

ampak že v redu. -Aha. No vsekakor, naša nova

sodelavka in članica tvoje ekipe.

Za takšen primer rabim ljudi s kilometrino, brez zamere,

gospodična. Ne pa psihologinjo v minici in v petkah.

Lahko greste malo ven, prosim? -Ne, je že v redu. Me zanima.

Sem mislil, da boš vesel, da bo vaša ekipa dobila malo

osvežitve. Spomni se Varte, zagaman primer, ki ga ni razrešil

tvoj izkušeni kolega Penca, ampak ti, takrat še čisto svež.

Srečo sem imel. -Imel si srečo, da si imel dobrega

mentorja. Naša kolegica ni tu zato, ker je lepa, ampak zato,

ker je zelo dobro usposobljena. Dva faksa. Končan kriminalistični

izpit z ocenami, ki jih ti nisi nikdar imel. Kaj misliš,

koliko takih dobimo sem? Sicer pa, stvar je končana.

Kar se terena tiče, sem pet minut stran doma, tako da si lahko dam gor

burko, če želite. Imam pa še krajšo minico, če vam je ta predolga.

Si kaj v sorodu z njim? -S kom? Z Drvaričem? Ne.

S Kristanom? -Ne. -Kaj, si njegova ljubica?

Samo da vem, pri čem sem. -Ne z enim ne z drugim, ne v sorodu,

ne kaj drugega. Bo to v redu?

Letos grem v Planico, pa če crknem. -Ja? Greš skakat ali gledat?

Ja, pa da res crknem.

Zdravo. -Zdravo.

Ja? -Tina Lanc, vaša nova sodelavka. Ali kaj?

Kolegica Lanc je od zdaj naprej del naše ekipe.

Ja, to me pa veseli! Pavle Brajc. -Tina. -On je Osterc.

Zoran. -Tu je tvoja miza. Računalnik je še od Pence, geslo

je pa ... Brajc, kaj je že geslo? -Sem že uredila, imam svoje geslo.

Vsaj nekaj, hvala. -Ne vem, kaj bomo s to kramo.

A imamo kakšno škatlo? -Stopi do Marjanke v računovodstvo.

Ona ima vedno kakšne škatle. Po hodniku, pa desno.

Kaj si nam pa to pripeljal? -Drvarič, ne jaz.

Uaa, kaka raketa! Kaka se pa tebi zdi? -V redu.

V redu ali "raketa"? -Oboje. -"Spaceshuttle".

Tole je moje, bom jaz.

Ok, spoznali smo se, zdaj pa dajmo plan.

Z dvodnevno zamudo smo dobili truplo, ki ga je čez praznike naplavilo

v Bohinju. Najbrž je že prišlo do vaju? -Zakaj spet mi? -Ali ni to

od onih iz Kranja? -Bi moralo biti. Dolga zgodba. V glavnem, to je zdaj

naš primer. -Srečnega pa zdravega!

Tam okrog dvanajstih dobimo iz sodne prvo poročilo. Takoj preverimo prstne

odtise in DNK. Čez kakšno uro imata Drvarič in Kristan tiskovko,

rekla bosta samo, da je bilo truplo v vodi in da je identifikacija

otežena. Glave ne bosta omenjala. -Ker je ni. -Točno tako. Tega tudi

mi ne omenjamo. Niti v informativnih pogovorih. Jasno?

Ti je kaj bolj jasno? Mislim, to je vse, kar veš? -Ja. Zaenkrat.

Ok. Prvič. Ogled terena.

Na teren pošljemo Goloba s tehniki, da pogledajo, če sem včeraj

oziroma predvčerajšnjim kaj spregledal. Drugič. Informativni

pogovori z vaščani. To imata vidva čez. Ribčev laz.

Stara Fužina. Lastniki vikendov v Ukancu in gosti hotela ob jezeru.

Kdo je bil tam? Kdo manjka? Kdo koga pogreša? Domačini, tujci, vse.

Tretjič. Tina, pokliči hidrološki inštitut, prosi za hidrologa.

Mhm. -Vidva pokličita Goloba z ekipo, pa naj gredo z vama gor v Bohinj.

S kom bo šla pa Tina? Lahko gre z nama.

Ali pa, če se greš preobleč, pa greš z mano. -Prav. Petnajst

minut, pa sem nazaj.

Si videl, ha? Zna on še, zna.

Ja, vem, da je jezero pretočno. Saj zato pa vas sprašujem.

No, recimo, ali bi ga lahko v enem tednu dni prinesla do tja

iz kateregakoli dela jezera? Aha.

Ne veste, hvala za vašo prijaznost. Nasvidenje.

Nisem vedela, da iz jezera teče Jezernica. Učili so nas, da je to

Sava Bohinjka. -Po pritoku Mostnice nastane Sava Bohinjka. Kaj je rekel?

Nič. Tokovi so preveč nepredvidljivi, da bi lahko locirali mesto,

kjer je bilo odvrženo truplo v vodo.

Pojdiva.

Ste že imeli kdaj kakšen tak primer? Tak ... z odrezano glavo.

Roke, noge, prsti, stopala, dlani, to že, glave pa še ne.

Mater, moraš sovražiti človeka, da mu narediš kaj takega.

Kaj mislite? Za kakšen tip morilca gre? -Ne me vikati.

Dobro. Kaj misliš?

Najprej moramo ugotoviti, kdo je bila ta ženska.

Ja, ampak zakaj odrezana glava? To mora nekaj pomeniti.

Ti mi povej. Tvoja diploma je bolj sveža kot moja.

Moja diploma bi rekla, da je moral biti zelo organiziran,

da si je dal toliko opravka po umoru.

Da taki ponavadi dejanje načrtujejo in se imajo ves čas pod

nadzorom. Žrtve najprej umorijo na skritem mestu, potem jih

pa odvržejo drugje. To bi rekla moja diploma. In pa da so takšni morilci

večinoma nadpovprečno inteligentni.

Zakaj pa glava?

Verjetno je hotel prikriti njeno identiteto.

Zakaj si rekla žrtve? Zaenkrat imamo samo eno žrtev.

Ja. Zaenkrat.

Čao. S sodne so poslali poročilo. Pravijo, da je morilec desničar.

DNK še čakamo, prstnih odtisov ni v bazi. Žrtev tudi še ni bila

obravnavana, to smo preverili. Čakamo še na podatke iz tujine,

tako da zaenkrat ništa. -Imela je pa sfrizirano ... Imela je

urejeno frizurico tam spodaj. Ali to mogoče pomeni, da je bila

prostitutka? -To še ne pomeni, da je bila prostitutka.

Ne, je pa verjetno večja verjetnost, da je v Bohinj šla ...

Na lepše. -Recimo. Hvala. Ja, ali pa je vsaj mislila,

da bo prilika, da bi ...

Hočem reči, ženske si ponavadi ne urejajo frizurce tam spodaj vsak

dan. -Kakor katere.

Vsaj vemo, da je bila blond. -Če se ni barvala.

Zdravo, Golob! -Oj. -Ste kaj našli?

Ja, tako je sedaj. Če bi jo ubili tukaj, bi mogoče našli kaj,

tako pa ... Za vsak primer smo poklicali potapljača, da pogleda pod

vodo. Ampak na tvojem mestu jaz ne bi čisto nič računal na to.

Saj ne. -Golob. Aleksander. Sodna. -Tina Lanc, me veseli.

Kolegica. Greva.

Dober dan, gospod inšpektor. -Dober dan. -Kar izvolite noter.

Joj, ne, ne, ne, moj bog, ne se sezuvati. Se opravičujem,

ker imam res vse tako, tako imam razmetano. Ali ste za čaj?

Lahko. Hvala. -Ja. Prosim. -Redno prihajate sem?

Jaz nič ne prihajam, jaz sem kar tukaj. Sem prodala stanovanje

v Mariboru, ko je umrl mož, pa sem se preselila sem.

Potem verjetno poznate sosede? -Ja, ja, vse poznam, ker sem edina,

ki je ves čas tukaj, malo popazim na njihove bajte in jih pokličem,

če je kaj narobe. Dežurna soseda. -Vas bom prosil za seznam sosedov

in njihove telefonske? -Ja, seveda. Pa saj ne mislite, da je bil

kdo od njih? -Moramo preveriti, če je kdo opazil kaj sumljivega.

V vasi koga pogrešate? -Ne bi vedela.

Mislite, da je bila domačinka? -Ne verjamem. Hvala. Prepišeš,

prosim. -No, edino teh pa ne poznam. Ena ljubljanska mularija.

Saj sem že govorila z njimi okoli tega pokanja, pa nič ne pomaga.

Od kdaj so pa tukaj? -Danes je že osmi, ne deseti dan,

kar so tukaj. In pokati je začelo že pred božičem. Pa muziko imajo tako

na glas. Če se temu lahko reče muzika. -Jih bova šla pozdravit

in opozorit glede petard v TNP-ju. -Ja, lepo prosim.

Brez skrbi. Hvala.

Ste opazili še kaj nenavadnega, odkar ste tukaj?

Ja, odvisno, kaj je za vas nenavadno. Markoliji so kupili nov avto,

ampak to najbrž ni nenavadno.

Aha. Pa Balažiču so ukradli čoln. -Dr. Balažiču?

Ja, Milanu, ja. Lesen čoln. Nič posebnega. Lahko pa, da ga je

odneslo, ker je bil res slabo privezan. -Kdaj se je pa to zgodilo?

Pred kakšnim tednom. -Pa je prijavil policiji?

Ne. Ne verjamem. Po mojem ne. Star čoln. Pa še malo je spuščal.

Zaenkrat je to vse, če pa bova še kaj rabila, se pa oglasiva na čaju.

A tisti zasnežen avto je vaš?

A veste, da ne vem, čigav je. Tam velikokrat kdo parkira.

Ok. Hvala.

Zapišeš, prosim?

Kaj je?

Kaj je? Marš! Marš!

Dober dan. -Kaj je? -Birsa. Policijska uprava Ljubljana.

Kolegica Lanc. -O, kaj pa imamo tukaj? Dva smrada. Kaj bi rada?

Tukaj nam nič ne moreta! ‘Private property’, model!

Tako da ... Če imata nalog za preiskavo, ok, drugače čao!

Bo kar treba nehati gobec otresati, pa petarde metati, ker je ta

tvoj »private property« v TNP-ju, ti je to jasno?

Kaj boš ti meni ukazoval?

Pusti me! -Počasi. -Pusti me, majmun!

Rada bi opravila informativni pogovor zaradi primera, o katerem

ste verjetno že slišali. -Dajmo se tukaj kar malo ustaviti.

Preveč časa sem študiral pravo, da vem, da nam ni treba pristati

na informativne pogovore. Imam prav? -Ker imaš prav, boš imel

čez pet minut tukaj oddelek za mamila. Ali je prav?

Daj, ne biti pameten. Usedi se in sodeluj.

Koliko časa ste že tukaj? -Deset dni. Še dva bomo.

En čoln je pogrešan. Ste ga vi ukradli?

Z enim čolnom smo se res malo peljali. Samo nismo ga pa ukradli.

Ene dvakrat smo šli gor pa dol. Ko smo se peljali, smo ga tudi vrnili,

sam ne na isto mesto, ker se nismo mogli spomniti, kje smo ga vzeli,

samo nismo ga pa ukradli. -V redu. Mi boš pokazala, kje je to? -Ja.

Pa smo mi česa osumljeni? -Mislite poleg napada na policista,

zlorabe mamil in kraje čolna? -Ali bi lahko to kaj ...

Ali bi se mi lahko kako zmenili, da vi ne bi prijavili tega belega?

No, poglejte ... -Praznik je.

Takole se zmenimo. Če mi bosta pomagala, bom pozabil. Prav?

A ste v tem času, odkar ste tukaj, opazili kakšno žensko vaših let?

Ni bila domačinka.

Ena Angležinja, prav bleda je bila, na Voglu.

Pa ena bolj močna je bila. -Zelo je bila debela, v bistvu.

V kafiču ena blond. -Daj malo pomisli. Vsak namig pomaga.

Za silvestrovo smo šli na Bled. -Po petarde?

Po pijačo. -Ena gospa je bila, pa pohodne palice je imela.

Ob cesti je hodila, mi smo se vozili z avti in smo jo skoraj zbili.

Starejša? -Ni bila mlada. Nona je bila. Pa psa je imela.

To je vse, kar imate? -Ja.

Taras! Čoln je doli. Na privezu. -Tu je telefonska številka lastnika

čolna. Jutri ga bom poklical, če ga je že dobil nazaj.

Smo se zmenili?

Debil smrdljiv! -Kaj si mi rekel? -Odkleni me!

Marš nazaj! -Odkleni me, majmun! Idiot!

Čefur en! To mi boš tako plačal! Pa tvoja policijska kuzla!

Pusti me ven!

A ti sploh veš, kdo sem jaz? A ti veš, kako se jaz pišem?

Ko bo za tole zvedel moj foter, bosta letela, to ti garantiram.

Pusti me ven!

Pusti me! Na pomoč! Policija me tepe!

Če bi te jaz tepel, ti ne bi imel cajta gobcat.

Tri. Štiri. Pet.

Taras! -Šest. Sedem.

Imaš dovolj? Ha? Ne še?

Taras! Nehaj! -Deset. Enajst.

Lepo se obnašati, pa v kahlico lulati.

Ja, Osterc. -Taras, čao. Nekaj sva našla.

Ok. Čez pet minut bova tam. Ajde. Čao.

Fuck off, debil!

Čao. -Tole morata videti.

Nisem hotel po telefonu. -Kaj imamo?

Ali je to Mihelič, ta farmacevtski baron ali se jaz

motim? -Je, ja.

Ali bi tole lahko bila naša plavalka? -Ne vem.

Ali tega poznaš?

Ne. Očitno je gost hotela, vzel je ključ. Sta govorila

z receptorjem? -Ne. Nisva še imela pogovora.

Kaj pa z direktorjem hotela? -Ne še.

Cvilak je klical. Naša gospodična je bila noseča.

Zavrti nazaj.

Če ne bom več sanjal,

bolje, da me ni.

Če bom pozabil

na prepovedane stvari.

Če bom zagledan vase,

bom pozabil na ljudi.

Če se bom predal,

ni zame milosti.

Če ne bom videl duše,

druge veroizpovedi,

če se bom skrival v svoji pameti,

če bom sovražil tiste, ki drugače mislijo,

če ne bom ljubil tebe.