Original subtitles

V glavnih vlogah

Ne �utim stopala.

Ne skrbi. Ne bo ti hudega.

Skoraj smo �e tam.

DrSi predstavlja AMUNDSEN

V Angliji menijo, da je Amundsen mrtev.

Scenarij

Re�ija

Pusti, kar si ukradel, in se poberi!

Dajmo! Pojdi! �Kdo ste? �Pa vi?

Oprostite, Roaldov brat sem. �Kaj res?

Ime mi je Leon. ��al mi je.

Enako. Mislil sem, da ni nikogar. �Nisem vedela �

Bess Magids. �ele v�eraj sem prispela.

Ni vam povedal � �Ne.

Oprostite, da sem vdrl sem.

Ne bom vam ve� kratil spanca. �Ne motite me.

Ne morem spati. Nisem �e presedlala s kanadskega �asa.

Kako to, da poznate mojega brata? �Ve� let sva �e prijatelja.

Saj ni kak�nih novic? �Ne.

Vem, da je bila tu nekje steklenica vina.

Raje imam viski, a tudi to je bolje kot ni�.

Moral bi preleteti te�aj in me pri�akati tukaj.

Namesto tega me je na letali��u po�akal Wisting.

Wisting je dober mo�akar. �Bolj ga je skrbelo kot naju.

Ja.

�udno vas je gledati. �Zakaj?

Oprostite. Ni se mi zdelo, da sta si podobna, zdaj pa �

Me ni nikoli omenil?

Rekel je, da je imel ve� bratov.

Ni pa govoril o meni? �Ne, a ne govoriva o sorodnikih.

Govoril pa je o odpravah? Severozahodni prehod, ju�ni te�aj.

Seveda. �O meni pa ni�?

Ne, ampak saj niste bili na teh odpravah. �Ne.

Z Roaldom ne govoriva.

�e leta si nisva rekla besede. �Res? Zakaj le?

Oprostite, ni vam treba odgovoriti. �Lahko vam povem.

Bili smo �tirje bratje, midva sva se dr�ala skupaj.

Pa najin o�e? Je govoril o njem? �Imel je ve� ladij, nekaj takega.

Je bil pustolovec?

Ne vem, kako pustolovski je bil, a prina�al nama je sijajna darila.

Spomnim se, kako je domov prinesel globus.

Kaj je na sredini? �Ogenj tako �rpa zrak.

Ne. Kaj je v resnici tukaj?

Ne vemo. �e nih�e ni �el tako dale� na sever.

Nekateri pravijo, da je tam kopno,

ki ga bomo �e odkrili.

Roald je bol��al v praznini na obeh te�ajih.

Vse drugo so do takrat �e izrisali.

Tiste praznine so bile vse, kar je bilo �e mo� odkriti.

Te�aja sta ga obsedla.

Glej, �tiri stopinje.

Mama! �Preizku�al je polarne razmere.

Lahko no�.

Pa ti? ��e malo. �Ne, jutri bo� bral dalje.

Lahko no�, Roald.

O�e je umrl na morju, na tiso�e milj stran od doma.

�ez nekaj let je zbolela �e mama.

Leon, pazi na brata. Starej�i si, pazi na Roalda.

Ko je Fridtjofu Nansenu uspelo na smu�eh pre�iti Grenlandijo,

naju ni� ve� ni ustavilo.

Od tistega dne sva z Roaldom vedela, kaj bova postala.

Najprej sva �la na Hardangerviddo.

Zajel naju je mete�. Da ne bi zmrznil, sem vso no� hodil v krogih.

Zjutraj sem opazil, da Roalda ni.

Roald!

Namesto da bi kro�il, si je izkopal jamo.

Toda pono�i se je ohladilo in prebudil se je v ledeni krsti.

Roald! Roald!

Sprevidel sem, da ima nekaj, �esar jaz nimam.

Nisem vedel, kaj je to, a jaz tega nisem imel v sebi.

Re�ili ste mu �ivljenje.

Nehote pogledujem k vratom, kakor da bo vsak hip planil sem.

Pripovedujte naprej, prosim. Pomaga, da vas poslu�am.

Severozahodni prehod? �Ja?

Bil je na prvi ladji, ki je prezimila na Antarktiki.

Dobil je noro zamisel, da bi z ribi�ko bar�ico naredil,

kar ni uspelo velikim angle�kim odpravam. �Niste bili z njim?

Ne. Ostal sem doma in zbiral denar.

Roald se je �el spopast z ledom. �Vi pa z upniki.

Prvi, ki je preplul zadnji odsek severozahodnega prehoda,

obetaven mlad norve�ki raziskovalec Roald Amundsen.

Kraljeva geografska dru�ba, London

Hvala. Zelo �

Hvala. Zelo sem po�a��en, da sem tukaj. Hvala.

Zahvalil bi se tudi vam, dr. Nansen.

Brez va�ih nasvetov in podpore me danes ne bi bilo tukaj.

Hvala.

V pripravah za osvojitev prehoda smo dve zimi prebili

v majhnem, od sveta odrezanem pristani��u Uqsuqtuuq.

Kraj smo poimenovali Gjoa Haven, da si ne bi lomili jezika.

Tu smo imeli prilo�nost,

da smo spoznali in se u�ili od inuitskega ljudstva Netsilik.

Dali so nam neprecenljivo znanje o pre�ivetju v arkti�nih razmerah.

Po ledu se urno premikajo z zelo lahkimi sanmi

in polarnimi psi.

Tak na�in je bil za nas nepogre�ljiv pri raziskovanju pokrajine.

Netsilski na�in �ivljenja je poseben in mo�no prilagojen.

Danes so eno zadnjih staroselskih ljudstev,

ki jih �e niso dosegli misijonarji z juga.

To se bo kmalu spremenilo.

Ljudje o Inuitih pravijo marsikaj.

Da so na primer leni. Niso leni, prekanjeni so.

�e hiti�, se prepoti�.

Pri temperaturah pod ledi��em je to lahko tvoj konec.

Od Inuitov se je nau�il osnov pre�ivetja.

Bile so klju� do izpolnitev sanj o severnem te�aju.

Britanci lekcije "primitivnih" ljudstev niso vzeli resno,

�eprav so na�rtovali odpravo.

Dobro si jih pou�il, Amundsen.

Angle�i ne zaupajo polarnim psom. Raje imajo setre.

G. Scott! Kako ste, prijatelj? �Pozdravljeni.

Najbr� se �e poznata. �Ne.

Roald Amundsen, to je Robert Falcon Scott.

Po�a��en sem in �estitke. Prevzet sem nad va�im delom.

Tudi jaz sem po�a��en.

Zgodbe o britanskih raziskovalcih so mi spremenile �ivljenje.

John Franklin. Brez britanskih pionirjev nam ne bi uspelo.

Nekdo je moral narediti zadnji korak. In to z ribi�ko bar�ico!

Kdo bi si mislil � �Izmu�ili smo jo.

Pa vi, veleposlanik Nansen?

Sklepam, da boste spet raziskovali.

Greste na te�aj? Bo severni ali ju�ni?

Ve�ejo me �e diplomatske naloge. �Seveda.

Konec koncev je na svetu �e kaj poleg raziskovanja ledu.

Gospoda.

Bilo mi je v veselje.

Bo �el na sever ali na jug? �Poslu�aj me.

Ni bistveno, kdo bo prvi,

pomembno je, da razi��emo lastnosti morja in obliko obale.

Vsi se pripravljajo na odprave. �Nimava veliko �asa.

Za 3000 km v 100 dneh potrebuje� lahke in zelo hitre sani.

Scott je preizkusil motorne sani. Verjame vanje.

Ne, raje bi zapregel severne medvede.

Najbr� ne bo bomo �li tako dale�. �Ne.

V takih razmerah je preizku�eno samo nekaj. Polarni psi.

Veliko polarnih psov.

Nansenova �ena je hudo zbolela.

To je bila prilo�nost, da si izposodiva njegovo ladjo.

Odidite. Ne sprejemamo obiskov. �Razumem in opravi�ujem se.

Ime mi je Roald Amundsen.

Tvoj o�e me pozna. �e bi mu povedala, da sem jaz,

bi me morda sprejel.

Dal ti bom Fram, vendar pod dvema pogojema.

Prvi�:

Hjalmar Johansen me kar naprej prosi za denar,

�eprav sem jaz ta, ki je njegov dol�nik.

Zaslu�i si novo prilo�nost. �Mislil sem, da ni sposoben �

Mar ne pije? �S tabo bo �el.

Pa drugi pogoj? �Ne pustim, da brezglavo divja�, da bo� prvi.

To je raziskovalna odprava.

Raziskovalna. Si razumel?

�otori za �est mo�, 20 parov smu�i, 40 parov palic.

5 loncev, 2 sekstanta, kompas, 2 daljnogleda,

2 fotoaparata in 3 vi�inomeri. �Tako je.

Pri 25 stopinjah pod ni�lo

se struktura snega spremeni. Trd je kot pesek.

To lahko re�iva s slojem ledu pod smu�mi. Tako kot Inuiti.

Klju�na je te�a. Sani morajo biti la�je od ene tone.

Tu so �e psi. �Kaj je z njimi?

Ko se bo te�a zmanj�evala, bo nekaj psov odve�.

Polarni psi so kanibali. Hrana bodo za nas in za pse.

Tako je v naravi. Ni� huje ni ubiti psa kot pra�i�a.

Vidi� razliko med njima? �Ve�ina ljudi jo.

Tudi jaz ne jem z veseljem svojih zvestih sopotnikov,

toda �e ho�emo biti tam prvi, postane stvar �isto preprosta.

Wisting!

Za�ela sva zbirati posadko.

Je bilo 200 metrov? �210. �210.

Najbr� bo� prvi, ki bo gori na ledu odkril novo ozemlje.

Hvala, a naj to �ast prepustim kapitanu.

Vsi podatki, vsi.

Kaj je?

Kapitan. Pri�el sem, �im sem mogel.

Se je kaj zgodilo?

Roald?

Kaj pi�e?

"Osvojil severni te�aj." Frederick Cook?

"Dnevnik je pozabil pri lovcu." Nima dokaza. �Odprava je mrtva.

Tudi �e morda ni bil tam? �In nima dokaza?

Roald ima prav.

Dokler trdijo, da je bil tam,

to ne bo ve� senzacija.

Nadaljevali bomo. �S �im? ��li bomo na ju�ni te�aj.

Samo pojdimo.

Prav. Ampak kako?

Skrivaj, nikomur ne povejva in pojdiva na vse.

Niti besedice. �Prav.

Morala bi lagati vsem. Najprej seveda Nansenu,

ampak tudi kralju.

Ne beliva si glave s tem.

Pomisliva raje, kaj bo, �e se vse dobro izte�e.

Predstavljaj si, da nama uspe.

Pozdravljen, Hjalmar.

Kaj je to? Bo� vzel ko�o na sever?

Ve�, da jo bo zdrobil led. Pogoltnilo jo bo morje.

Si tako prepri�an, da bo� tam na�el kopno?

Si priveslal iz mesta? �Ja.

Za nekaj moram porabiti svoje mo�i. �Prav ima�.

Na ledu sem druga�en �lovek.

Vpra�aj Nansena.

Nosil sem ga, ko si je po�kodoval hrbet. Si vedel?

Br�kone je res tako. Tam gori smo vsi bolj�i. �Ja.

Zakaj ne bi �el z nami?

Da nisi prestar. �Dve leti starej�i sem. �Samo?

Tu moram ostati. Nimamo �e dovolj sredstev.

Govoril sem z radijskim producentom.

Ne morem vzeti radia.

Poklical bi me Nansen in mi ukazal, naj se vrnem.

Kdaj mu bova povedala?

Ko bo prepozno.

Madeira, 9. september 1910

Ljudje so imeli kup vpra�anj o tej odpravi.

Zakaj na arkti�ni led jemljemo ko�o.

Zakaj imamo s sabo 90 polarnih psov,

ko pa bi jih lahko kupili na Aljaski pred Beringovo o�ino.

Resnica je, da �

Nobenega namena nimamo,

da bi po Rtu dobrega upanja obrnili na sever.

Nadaljevali bomo proti jugu.

Britanci si ho�ejo prilastiti Antarktiko.

Robert Scott potuje tja s 65 mo�mi, motornimi sanmi in konji.

Zdi se, da je pozabil le na eno.

Na nas.

Prvi bomo na ju�nem te�aju.

Vedeti moram samo, da imam va�o polno podporo.

Ti, ki bi radi sodelovali, dvignite roko.

Dobro. To je dogovorjeno.

Sre�no. �Hvala.

Ta trenutek kralj Hakon bere o spremembi na�rta.

Ne obsojajte me.

Nekega dne bom izpolnil prvotni na�rt

in preu�il morske tokove okoli severnega te�aja.

To ni ve� odprava. Tekma je.

To je Antarktika.

Najhladnej�i kraj na svetu. Ledena pu��ava.

Najprej bomo postavili tabor Framheim v Zalivu kitov.

Uredili bomo skladi��a in tam pre�iveli zimo.

Ko bo konec polarne no�i,

se bomo podali na 1300 km dolgo pot na ju�ni te�aj.

Za to pot ni zemljevida. Ne vemo, kaj nas �aka.

Vemo samo, da tja ni �e nikoli stopila �love�ka noga.

Prvi poskus, 8. september 1911

Minus 56 stopinj je, nazaj moramo.

Razkropili smo se.

Nazaj. Vsak je odgovoren zase.

Vidim, da sta si vzela �as.

Prezgodaj smo �li na pot.

Pustil si naju za sabo. Zapustil si naju.

Jasno sem povedal, da gre vsak sam.

Ne more� zapustiti svojih mo�, da umro v sne�nem viharju!

Nansen tega ne bi naredil.

To ni bila odprava. Bila je panika.

Prehiteval si, da bi imel naskok pred Scottom.

Dejstvo je, da je Scott �

Scott se je pripravljal �tiri leta.

�el bo po Shackletonovi poti �ez gore.

�e gremo tukaj,

po pokrajini, kamor �lovek �e ni stopil,

smo na drugem planetu, Johansen.

Ti pa misli�, da bo brez tveganja?

Mar nisem bil jasen?

So med nami taki,

ki �e zdaj ne razumejo, kak�en podvig je to?

Ne. �Ne.

V tem primeru bi bilo morda dobro,

�e bi nam, ker ima� mo�a o�itno tako rad,

povedal Nansenovo geslo, ko je pre�il Grenlandijo.

Kaj je bilo, Johansen?

Zahodna obala Grenlandije ali smrt.

Ja.

Kaj misli�, da je na�e?

Johansen.

Ne �

Ne bo� ve� z nami.

Kartiral bo� Polotok Edvarda VII. pod Presterudovim poveljstvom.

Zakaj mi to pripoveduje�?

Da bo� izvedela ve� o mo�kem, s katerim se zapleta�.

Si bil kdaj v arkti�nih razmerah? �Ne.

Vozil pasjo vprego v sne�nem viharju? �Zakaj?

Jaz sem jo.

Drugi poskus, 20. oktober 1911

24. dan

Wisting!

Dajmo!

Mount Bjaaland.

Mount Hassel, Mount Hanssen, Mount Wisting.

Mount Presterud in Mount Johansen.

Najbolje, da kar za�nemo.

Naj jaz?

Okusno je videti.

Ne hvala. Nisem tako la�en. �Si �e videl mo�a s skorbutom?

Najprej se za�ne� �udno vesti. Apati�en si in utrujen.

Potem za�nejo krvaveti dlesni. Izpadejo ti zobje.

Stare odrgnine in rane se spet odprejo.

Pa ti, Wisting? O �em razmi�lja�?

Samo da smo tukaj.

V najve�ji svetovni divjini, veliki kot vsa Severna Amerika.

Ta ogenj�ek je edini vir toplote na vsej celini.

Razen seveda Scottovega.

40. dan

45. dan

55. dan

Koliko �e? �Mislim, da smo zelo blizu.

Zelo, zelo blizu.

Ne vem, ali se ujema z mojim.

Kaj ima�? �Po�akaj. �e enkrat bom preveril.

Kolikor vidim, dr�i.

Ja. To je torej urejeno.

Pridite, zapi�imo jo.

Ju�ni te�aj, 14. december 1911

Poglejte zastavo.

Kje je sever?

Tam, ne? �Ne, tam. �Mislim, da je tam.

Hecno, kako je vse povezano.

Prav gotovo ni �e nih�e

kon�al na tako diametralno nasprotni to�ki od svojega cilja.

Tudi to je zabavno.

Pustite ga.

Spra�ujem se, kje so Angle�i.

Cenjeni poveljnik Scott,

ker boste najbr� prvi, ki boste pri�li sem za nami,

vas vljudno prosim, da predate to pismo kralju Hakonu VII.

�e bi vam predmeti v �otoru pri�li prav,

si brez zadr�kov postrezite.

Vzemite tudi sani, ki so zunaj.

S prijaznimi pozdravi vam �elim varno vrnitev.

Telegram za Amundsena.

Telegram? Kaj pi�e? �Agrbf amgif akr �

�ifrirano je.

Kaj pi�e?

Uspelo nam je.

Ve� kaj, Nicolay?

Ti kro�niki mi niso bili nikoli pri srcu.

Ne moremo imeti slabega porcelana.

Kupili bomo novega. �Amundsen na ju�nem te�aju!

Amundsen na ju�nem te�aju!

Kraljeva geografska dru�ba, London

Gospodje, vrata kluba obi�ajno niso odprta za gospe,

toda ker je Marijica napisala tako lepo pesem,

sem si rekel, da bomo naredili izjemo.

�eravno le navaden kri� pove, kje vdihnili so zadnji dih,

imena junakov ve�no �ive, o, Anglija, de�ela pogumnih.

Poveljnik Scott je z mo�mi na ju�ni te�aj prispel 17. januarja

in ugotovil, da ga je g. Amundsen prehitel.

Samo predstavljamo si lahko, kako opeharjeni

so se po�utili na�i smeli rojaki, ko so se vra�ali s te�aja.

V Scottovih dnevnikih je vse natanko popisano.

G. Amundsen je napisal pismo kralju Norve�ke,

ki naj bi ga poveljnik Scott predal zanj,

kakor da bi bili na�i �astniki pismono�e.

Na�ega gosta je ves �as spremljala sre�a.

Dobro vreme, trdno zdravje.

Prevoz, ki ni nikoli zatajil.

�estitamo mu.

Poveljnik Scott, kleni britanski junak,

ki je sam vlekel sani,

je morda izgubil neenak boj z lakoto in boleznijo,

vendar se ni zatekel v barbarstvo,

temve� je do bridkega konca ostal dostojanstven.

Naj zato nazdravim.

Na resni�ne junake te odprave,

pse.

Vidim, da bi �li radi na Luno. �Charles Bennet.

Lepo vas je videti, prijatelj. �In vas.

Naj vam predstavim svojo �eno, va�o rojakinjo.

Kristine Elisabeth. �Ga. Bennet. Po�a��en sem.

Recite mi kar Kiss. In po�a��ena sem jaz.

Oprosti. Sramotno je, kako Britanci ravnajo z vami.

Sploh po takem uspehu.

Pretresljivo je, kar se je zgodilo g. Scottu in njegovim mo�em.

Strahotna smola. Pa tako blizu re�itve.

Ko se pripravite na vse,

ko vse uredite, re�ejo temu sre�a.

Ko pa zanemarite celo osnovno previdnost in ste pora�eni,

re�ejo temu smola. �Kako to mislite?

Scott. Bil je sijajen znanstvenik, izjemen �portnik.

Nansen mu je svetoval, naj uporabi smu�i in pse,

a je vztrajal pri strojih in ponijih.

Britanci ho�ejo osvajati.

Neizpodbitno je, a narave si ne more� podrediti.

Preprosto ne more�.

Igrati mora� po njenih pravilih.

V�e� so mu poro�ene �enske.

Si ti? �Ali sem poro�ena? Ja.

Vem za Kiss.

Bile so �e druge, ne moti me. Oba sva odrasla.

Bi nama Roald odpustil, �e bi pokusila

steklenico z ju�nega pola.

Ve�, kdo je lastnica hi�e?

Edina �enska, ki je res ne potrebuje.

Pala�a Gamle Logen, Kristiania, julij 1916

Kiss.

Kiss.

Me sli�i�?

Spo�tovani Roald Amundsen.

Norve�ani smo ponosni,

da si zapi�il norve�ko zastavo na ju�nem te�aju

pred Angle�i.

Nemogo�e si je zamisliti, koliko �rtev je bilo potrebnih za ta uspeh.

Koliko neomajnosti in juna�tva.

In vendar ne pozabimo,

da je bil ju�ni te�aj le korak do resni�nega cilja odprave.

Toda Amundsen je mo� beseda.

Naslednje leto se bo �ez Beringovo o�ino podal v led,

mraz in temo.

Preu�eval bo polarne tokove

in vsaj pet let z ledom plul okoli severnega te�aja.

Morda se vam bo zdela to ne�love�ka naloga,

toda Amundsen bo kos tudi temu.

�ivel!

�ivel! �ivel!

Nansen si je vbil v glavo,

da bi me lahko na ledu odneslo do severnega te�aja.

Kar se dogaja na polih, pa je klju�no

za svetovno podnebje. �Ampak ti no�e� tja.

To je bil pogoj, da mi je posodil Fram.

Nisem mislil, da me bo dr�al za besedo. �Ne.

Pet let na ledu. �Ne skrbiva zaradi tega.

Za naju to ni ni�.

Kadar misliva drug na drugega, je tako, kakor da bi bila skupaj.

�utim te.

�utim.

�utim te.

Je tako?

Pogovarjava se brez besed. Tega nama ne bo vzel nih�e.

Moja si.

Moja, moja, moja.

Vedno bom �util, da sem s tabo.

Vedno.

Roald je moral potrditi Nansenovo teorijo.

Da je mogo�e na ledu pripluti vse do severnega te�aja.

Naro�il je novo ladjo.

Izdelali so jo posebej zanj, imenovala se je Maud.

Stala je veliko ve�, kot sva imela.

Samo senzacionalen uspeh bi naju lahko re�il bankrota.

Kot se je izkazalo, je bila pot na te�aj dolgotrajna.

Zelo dolgotrajna.

Pet mesecev, da bo spet vz�lo sonce.

1. leto na ledu, �eljuskinov rt, 1370 km od severnega te�aja

Razsekati moramo led, preden stre ladjo. Gremo.

Kako je videti, kapitan? ��e ve� ga moramo umakniti.

Tukajle.

Kapitan!

Kapitan! Wisting, sem!

Neznano obmo�je.

Medved!

Medved!

Bi malo tega? �Ne, samo opravi.

Jaz bom malo.

Vse bo v redu.

2. leto na ledu, otok Ajon, �ukotsko morje, 2250 km od te�aja

Kapitan?

Lepe br�ice. �Ni �e kon�ano.

Tessem bi rad zapustil odpravo.

Ne znebi se glavobola. Komaj kaj spi.

Koliko je do telegrafske postaje na Dickinsonovem otoku?

Pribli�no 700 km.

Nemogo�e. �Knudsen bi �el z njim.

Tessem? Domov moramo poslati po�to.

Lahko prevzame� nalogo? �Ja, kapitan.

Vzemi Knudsena.

Dam vama pasjo vprego, v �tirih tednih bosta tam.

Ko si tako dolgo ujet na ledu, se v �loveku nekaj prelomi.

Kako to misli�?

Dobrodo�li vsi skupaj.

Samo poglejte si to.

Dolgo je �e, odkar si mi zadnji� pisala.

Hodim okoli in klepetam s tabo. Odgovori mi.

Mojo posest, Vilo Uranienborg,

sem prepisal nate.

Tako bo� imela dom,

karkoli se bo zgodilo.

3. leto na ledu, Rt Srce�Kamen, �ukotsko morje, 2570 km od te�aja

Kaj se dogaja?

Prosim.

Ribje olje vselej pomaga.

Je bilo dobro?

Slastno je. Takoj moramo pokusiti.

Bi malo? Izvoli.

Ha! �Ne, ne, ne.

Ne, ne, ne.

Samo poglej.

�e ve� prijatelj�kov.

Posebna je. Zelo posebna.

Kaj? �O�e ho�e, da jo vzamemo na Norve�ko.

Da bo �la v �olo. �Ampak, ne �

Ne moremo vzeti vseh.

Kakonita je sirota, druga�e je. Ne moremo pa za�eti �

Mislim, da je �as za film o ju�nem te�aju.

To so pingvini. Ne znajo leteti, samo racajo okoli.

Poglejmo, ali bo hotel pipo. No�e je.

Pomisli, kako bo, ko ju spozna Kiss.

Kot dru�inica bomo.

Nansenove teorije o tokovih seveda dr�ijo,

ampak pet let na ledu je preoptimisti�no.

Odprava je trajala predolgo in Roaldove misli so odtavale.

Razmi�ljal je o drugih na�inih za pot na severni te�aj.

Moramo. Moramo �

�e je tam zemlja, poseljena z ljudmi, skupnost �

Moramo na te�aj, ga videti na lastne o�i.

Dekleti.

Kar od�el je. Poveljevanje je prepustil Wistingu.

V ladjo sva vlo�ila ves svoj denar. Vse.

O tem belem prostranstvu ne vemo ni�esar.

O 2,5 mil. kvadratnih kilometrov zamrznjenega polarnega morja.

Poleteli bomo tja.

Prvi se bomo iz vi�ine zazrli na ko��ek sveta,

ki se �e upira slehernemu poskusu, da bi ga odkrili.

Seveda ne moremo zagotoviti, da bomo tam na�li kopno,

skrito celino onstran te�aja, a �e jo bomo,

bo to eno najve�jih odkritij v zgodovini sveta.

Kupil je dve Junkersovi letali, Kristine in Elisabeth.

Ve�, kako se je izteklo.

30 metrov letenja

in za 80.000 dolarjev razbitin, ki jih je pustil v snegu.

Zme�alo se mu je. �al mi je, a tako je.

Ne pozna� ga. �Kako?

Nekdaj si ga poznal, a zdaj ga ne ve�.

Mislim, da brata poznam bolje od vseh.

Tam sem bila. Tam sva se spoznala.

Na Aljaski, v Deeringu.

Ni se mi zdel nerazsoden. Prav nasprotno.

Nisi �e sli�ala vsega.

Amundsen opustil na�rt za polarni polet

Aline.

Zdravo. Ime mi je Engelbregt Gravning.

Pri�li smo mimo, da povemo, da bomo od zdaj sosedje.

To je �

Glejta, tam so drugi otroci.

�ivjo. Kako sta zrasla! Tu sta dve prijazni dekleti.

Vpisal ju bom v �olo. Bistri sta.

To je iz Amerike.

Reci adijo stricu Leonu. �Adijo. �Hvala za lep dan.

Adijo. �Adijo!

Skrbelo me je, kaj bo storil.

Ljubimkal je s Kiss, ki je s soprogom �ivela v Londonu.

�e naprej sva tro�ila denar, ki ga nisva imela.

Roald?

Samo poglej, kako sta bistri. Kaj bo �ele, ko bosta �li v �olo.

Se lahko pogovoriva? �Zdaj? �Ja.

Polarni paradi�

Se je Amundsenu zme�alo?

S psi je la�je. Ne berejo �asopisov.

Moral si jih tepsti, je tako?

Naj pretepeva �e novinarje?

Polarni psi so kot divje �ivali.

Bilo je brutalno, a samo tako so ubogali.

Vem, da si naro�il tri nova letala.

Hotel sem ti povedati � �Ne gre. Odpovej naro�ilo.

Bi res rad spet letel, glede na zadnjo polomijo?

Smolo sem imel s pristajanjem. �Smolo?

Ta letalca niso znanstveno orodje.

�port so, in to nevaren. �Dokler sem slu�il z njim, te ni motilo.

Na ju�nem te�aju ni bilo izbire. �Pa zdaj? Staram se, Leon.

Ni mi treba delati po Nansenovo. �e on ne dela tako.

Nekdo bo poletel na severni te�aj. Vpra�anje je le, kdo bo prvi.

Letali sta bili premajhni. Z ve�jimi nama bo uspelo.

Pridi!

Odkar pomnim, sem hodil za tabo iz sobe v sobo.

Niti enkrat nisi ti pri�el za mano.

Sploh zna�?

O �em govori�?

Ne moti me, da �ivim v tvoji senci.

A da mi la�e� in ogro�a� tuja �ivljenja. �Z mano ni nih�e umrl.

Kakor pogleda�. �Kaj govori�?

Dol�an si �e 20.000 dolarjev za prej�nja letala. Se zaveda�?

Ne zaveda� se. In zdaj si naro�il �e nova?

Nima� denarja in jaz ga ne morem zbrati.

100.000 kron sem ti dal iz svojega �epa,

pa prepi�e� hi�o na Kiss? �Hotel sem, da bi imela dom.

Dom? Ena najpremo�nej�ih �ensk v Angliji je.

Poskrbeti moram za svojo dru�ino.

Tudi Kiss Bennett mora.

Ne prepoznam te ve�.

Nih�e te ne.

Kak�en kapitan zapusti ladjo in odpravo,

pride domov z nedol�nima otrokoma in la�e? �Ja, la�em.

La�em, Leon. Kaj pa si mislil?

Da ti bom povedal vse, tako kot prej?

Kam bi naju to pripeljalo?

No?

Kaj bi dosegel, �e bi bil tak?

Ni�. Zavrnil bi me.

Ni� ve� si ne upa�.

Postal si strahopetec.

Ne bom �

Ne bom ve� upravljal tvojega denarja.

Ne bom ve� tvoj poobla��enec.

Poi��i si drugega in povej, komu po�ljem podatke o upnikih.

Leon!

Takrat sem ga zadnji� videl.

�ivjo.

Seveda me ni ubogal in vseeno naro�il letala.

Zdaj je brez ficka in pogre�an.

Sli�ala sem privo��ljivost.

Bilo je tragi�no.

Sramota. �Nikogar ni imel.

In finan�ni polom ga je skoraj pokopal.

Pozna� �e koga, ki bi se pobral po tem?

Samo denar je, Leon. �Kako to misli�?

Samo denar je. �Ni. �Vse postavi na kocko,

da bi naredil, kar ni �e nih�e, ti pa govori� o hi�i.

Morda ti je dal tak vtis, a prava �rtev ni on.

Za sabo je pu��al trupla.

Ja, Hjalmar. �Ne le on. Bili so �e drugi.

�e drugi iz posadke. Maude je bila na poti sedem let.

Sedem.

Ve� mo� je od�lo ali preprosto izginilo.

Kako izginilo?

Tessem in Knudsen sta �la na 800 km dolgo pot na celino,

a nista prispela na cilj.

Na�li so ostanke tabornega ognja in o�gane kosti.

Sklepali so, da je eden umrl, drugi pa je upepelil truplo.

Pozneje so nasproti Dickinsonovega otoka na�li zamrznjenega mo�kega.

Umrl je samo tri kilometre od vremenske postaje.

Gledal je njene lu�i, ko se je zgrudil in iz�rpan umrl.

Roald se je kopal v razko�nih hotelih in frlel po svetu.

Tri leta je bil ujet na ledu.

Sverdrup, Olonkin in Wisting so ostali sedem let,

dokler ladje ob pristanku niso zasegli Roaldovi upniki.

Wisting �

Sedem otrok je imel.

Trije so zboleli in umrli, medtem ko je bil ujet na ledu.

Vseeno je ostal zvest kapitanu.

Ni dovolil, da bi ladjo zasegli upniki.

Bili so odrasli mo�je. Vedeli so, v kaj se podajajo.

Pa dekletci? �Obo�uje ju.

Poslal ju je pro�. �Ni imel izbire.

Ja. �Nekaj mora� izvedeti.

Roald mi je povedal o pismu, ki mu ga je poslala Kiss.

�akal jo je, z dekletoma.

Razdrla je njuno zvezo.

Ni mogel druga�e. Moral ju je poslati stran.

Kdo je skrbel za dekleti, ko ga ni bilo?

Najve�krat midva. Ni mu bilo mar.

Dve leti sta tukaj hodili v �olo,

potem ju je poslal nazaj v Sibirijo.

Kdo bi storil kaj takega? �Sprevra�a� dogodke.

Vidi� prapor? "Vsi za Norve�ko." Prej vsi za Roalda.

Otro�ji je. Pred o�mi ima le eno. �Severni te�aj.

Sebe.

Tvoj brat je in izgubljen v divjini.

Moliti bi moral zanj.

Najbr� je sre�en.

Kot mu�enik umira na ledu s svojimi mo�mi.

Kot v trapastih pustolovkah, ki jih je prebiral.

Ne razumem te.

Zakaj si tako jezen?

Povedal sem ti. �Pravi�, da ga sovra�i�.

In vendar si tukaj.

Pri�akoval si, da se bo vrnil.

Mar ni tako?

�aka�.

Zato vohlja� tu okoli.

Zato si �e vedno njegov sosed.

Jezen si, ker zmore brez tebe. �Neumnost.

Jezen si, ker bi brez njega v kak�nem podjetju uva�al vino.

On pa bi vseeno pisal zgodovino.

S tabo ali brez tebe. �Tega ne bom poslu�al.

Arkti�ni ocean, 251 km od severnega te�aja

Dietrichson? Riiser�Larsen?

Ellsworth, Feucht, vsi.

Dovolj je.

To je konec.

Naredili smo, kar smo mogli.

Vi pa ste naredili ve�, kot bi sploh lahko pri�akoval.

Ve� tednov smo gradili stezo.

Ta, ki jo imamo, ni niti pribli�no dovolj dolga,

vendar nimamo ve� hrane, zato bo morala zado��ati.

Nismo pri�li na severni te�aj, a pri�li bomo domov.

Mnogokrat sem �e videl, kako so se take stvari dobro iztekle.

Je, kakor je.

Amundsen.

Pomol pred mestno hi�o, Oslo 5. julij 1925

�e raje te imajo, odkar si vstal od mrtvih.

Kraljeva pala�a, Oslo

Lepo vas je spet videti.

�estitke, g. Amundsen. Strahotno nas je skrbelo.

Kapitan.

Vidim, da imate nekaj ve� sivih las. �Za nohte je �lo.

Ne pozabi, da � �Vem, poro�ena sem. Obzirna bom.

Govorila bosta pozneje na samem. �Bilo je �

Bilo je posebno.

Zelo �ili ste za mrtveca, kapitan.

Kako si �

Lepo, da si spet med nami.

�estitam. �Hvala. ��estitam.

Hvala.

Pojdiva.

Povej mi. Je to �e Kissino?

Ne poslu�aj mojega brata.

Ne razume takih, kot sva midva. V zelo ozkem svetu �ivi.

�e gre za denar � Dobil ga bom. Zagotavljam ti.

Napisal bom knjigo. Videla si sprejem.

Dobil bom sredstva. �Misli�, da me zanima denar?

Da gre za to?

Rad bi �

Nekaj bi ti povedal.

Vedno sem la�je kot drugi

zdr�al sam v ledu.

Zame je tam prelepo.

Tokrat pa sem se ustra�il.

Mislil sem, da te ne bom ve� videl.

Za�el si nekaj, kar mora� kon�ati.

Razumem.

Ko bo to za tabo,

ko bo� videl, kaj je za severnim te�ajem,

se bom poro�ila s tabo.

A �e to storim, �e se lo�im,

mi obljubi.

Karkoli bova po�ela, bova po�ela skupaj.

Obljubim.

Obljubim.

Neki italijanski in�enir je zgradil zrakoplov.

Varen je. V njem si kot v naslanja�u.

Te�ava je, da Mussolini ho�e, da je to italijanska odprava.

Z mano na krovu. Si predstavlja�? �Torej bo� � Nehaj.

Na severni te�aj bo� �el v naslanja�u?

Star sem. �Sem opazila.

Misli�, da ga bom na�el?

Bo�. To ho�e� �e vse �ivljenje.

Nikoli nisi odnehal.

Ve�ina ljudi se odre�e sanjam. Pustijo jim, da zamrejo.

Ti ne.

Pa sanja� drzneje kot kdor koli.

Na�el bo�, kar i��e�. Prepri�ana sem.

Potem pa � �Potem.

Nekdo mora izvedeti, ali tam res �ivi Bo�i�ek.

Ja.

Vendar ne bom plul pod italijansko zastavo. Verjemi.

Zrakoplov Norge, Arktika, 11. maj 1926

Kapitan? Samo nekaj minut stran smo.

Ste kaj videli? �Ne, samo led.

Kapitan?

Smo tam? �Ja.

Vsi skupaj. Ura je 22 minut �ez polno�.

12. maja 1926.

Pri�li smo na severni te�aj. ��estitam.

Ellsworth. Nobile.

G. Nobile, bi vam uspelo brez kapitana Amundsena?

Amundsen je sijajen raziskovalec,

zrakoplov pa je sad italijanskega znanja in denarja,

zato na�rtujem novo odpravo pod italijansko zastavo.

Je tako, Titina?

Stal sem na zrakoplovu,

z Italijanom in tistim psom.

Nenadoma je bilo vsega konec.

Bilo je narejeno. Opravljeno.

Ni� ve� belih lis za zemljevidu.

�e marsikaj zna�, Roald.

�e veliko je treba dose�i. V medicini,

tehniki,

politiki.

Sli�im, da pi�e� knjigo.

Kdo je to rekel? �Nekdo, ki ga skrbi zate.

Wisting? �Rekel je, da si morda jezen na Angle�e.

Na Nobila. Celo na svojega brata.

Bi bil lahko �e slab�i �as, da pi�e� o sebi?

Fridtjof Nansen. Vselej na pre�i, da pomaga.

Kak�en bo naslov?

�ivljenje arkti�nega raziskovalca. �Arkti�nega raziskovalca? �Ja.

Vzemi si k srcu, kar sem rekel.

Ohraniti moramo dobre odnose z Angle�i.

Po mojih izku�njah

so Angle�i vsi po vrsti narod, ki slabo prena�a poraz.

Prav to sem mislil, Roald.

�e bi imel eno �eljo, bi hotel, da se Scott vrne �iv.

Da bi bil drugi, pora�enec.

Zdaj pa so ga naredili za mu�enca in mene za podle�a,

ki ga je hotel premagati. Zmagal sem, a sem bil podle�.

Pa sem vselej �ivel po najvi�jih zakonih �asti.

Na ju�ni te�aj sem se tako dobro pripravil, da je bilo videti lahko.

To je bila moja najve�ja napaka.

Knjiga je za vedno.

Leon?

Leon?

Si jo prebral? �Ja.

Kritizira vse po vrsti.

Angle�e, Scotta, Nobila.

Ko sem mu takrat v hribih re�il �ivljenje.

"Ujet sem bil v ledu.

Trudil sem se osvoboditi, a vse zaman.

Klical sem tovari�a."

Samo to sem ostal. Brezimni tovari�.

Ljubi, ali joka�?

Prvi je prezimil na Antarktiki, prvi preplul Severni prehod.

Prvi pri�el na ju�ni te�aj, prvi obplul Arkti�ni ocean.

Prvi, ki je preplul Severozahodni in Severovzhodni prehod.

In za krono dose�kov: prvi, ki je preletel Arktiko

od severnega te�aja do Aljaske, in tako prvi na obeh polih.

Na kratko: najve�ji polarni raziskovalec vseh �asov.

�asnik Aftenposten, Oslo 26. maj 1928

Wisting. �Kapitan?

Kje je Nansen?

Pa kralj in kraljica? �Poslala sta opravi�ilo.

Zaradi preklete knjige. Vedel sem.

Tudi Bess ni tukaj.

Kmalu se bo vrnila.

Kot veste, se je Umberto Nobile ponovno podal na Arktiko.

Za zrakoplovom se je izgubila vsaka sled.

Zahodno obalo Spitsbergov je zajel ciklon.

Plovilo je najverjetneje zaneslo na vzhod.

Re�evanje je mo�no le po zraku,

vendar ni �e nobeno letalo preletelo morja.

Jaz bom prvi.

G. Amundsen, to bi gotovo radi sli�ali tudi gostje iz tujine.

Se boste udele�ili re�evanja Umberta Nobila? �Ja, nemudoma.

Amundsen?

�estitam, bilo je �

Bess Magids.

Amundsen. Kapitan Amundsen.

No, kapitan? Igrate poker?

Kaj se je zgodilo?

Ni ga ve�, Bess.

Nobile je izginil in Roald ga je �el iskat z letalom.

Zakaj?

Letalo je nekje strmoglavilo.

�al mi je. Moral bi biti tam.

Lahko bi ga ustavil.

Nih�e ga ne bi mogel.

Roald Amundsen je izginil 18. junija 1928, star 56 let.

Njegovega trupla niso na�li.

14. decembra so ga na dan spomina na odpravo na ju�ni te�aj

v domovini po�astili z dvema minutama molka.

Leon Amundsen je umrl �est let pozneje zaradi �elod�ne razjede.

Bess Magids se je vrnila v Kanado.

�e dvakrat se je poro�ila in lo�ila. Umrla je leta 1971.

Kakonita in Camilla sta se sami vrnili v Sibirijo.

Pozneje sta od�li v Vancouver in do smrti ostali prijateljici.

Re�ija

V glavnih vlogah

Igrali so �e

Iz angle��ine prevedla Ana Grmek

Priredil in uredil metalcamp

Tehni�na obdelava DVD Rippers Slovenija