Original subtitles

www.titlovi.com

Ni vode, o�e.

�e od jutra.

Tudi jaz sem si hotel umiti roke.

Zmanjkalo...

Je �e topla?

Staknil sem nahod!

Verjetno od vlage na �olnu.

Dovolj je, da stopim v �oln.

Mogo�e sem alergi�en.

Tudi �e ne plovem, me mu�i vlaga.

Ne vem, kako laho zdr�i� cele no�i...

pa ni�esar ne ulovi�.

Dobil sem razglednico iz Amerike, o�e...

od Gaetana in Alfreda.

To je Amerika, vse to...

in to je ameri�ki avtomobil.

Pravita, da ga bosta tudi onadva kupila.

Tukaj pi�e: "Kupila ga bova."

A mislim, da se �alita...

ker avto stane kup denarja.

Ampak pravijo, da je to bogata dr�ava...

kjer je veliko dela, dr�ava...

mi pa tukaj...

brez vode...

medtem ko oni-

Pozabi, brez veze.

Poslu�aj, Mario, nikoli nisi maral ribolova.

Dobim nahod.

Pojdi v Ameriko ali na Japonsko, �e ho�e�...

toda poi��i si �e slu�bo.

Nisi ve� otrok.

"Pesnik Pablo Neruda v Rimu."

Glavna postaja.

Skupina nasilne�ev je motila potnike...

ki vsak dan polnijo perone.

Ti protestniki..

niso pijanci...

niti vro�eglavci, ki protestirajo iz zabave.

To je skupina intelektualcev, pisateljev in novinarjev.

Zakaj so se zbrali in kri�ijo

ter vznemirjajo policijo in karabinjerje?

Skrivnost se razkrije, ko pripelje vlak

Pablo Neruda izstopa na rimski postaji...

�ilski pesnik, znan po vsem svetu po svojih pesmih...

in svojih komunisti�nih idejah, zaradi katerih ima velikokrat sitnosti...

in zaradi katerih je zdaj v izgnanstvu.

Ka�e, da imajo pesnika v Italiji zelo radi,

sode� po poljubu te �enske...

ne samo zaradi njegovih moralnih prepri�anj.

�enske obo�ujejo njegovo poezijo.

Morda zato, ker Neruda pi�e ljubezenske pesmi...

in to ustreza �enski ob�utljivosti.

Toda vrnimo se k na�i mno�ici.

Dr�avna pisarna je odobrila njihov protest..

proti preganjanju Nerude...

s strani �ilske vlade.

Pesnik bo ostal v Italiji,

na enem od �udovitih otokov.

Ne bo mogel oditi brez policijskega dovoljenja.

Lepota otoka mu bo gotovo olaj�ala izgnanstvo.

To sem jaz!

Pesnik bo imel lepe spomine na Italijo in njeno vlado,

ki ga gosti na kraju, ki ga bo spominjal na dom.

Ta prijazna hi�a v naravi

ga bo morda spominjala na lastni hi�o.

Moje so�alje. -Hvala, doktor, hvala.

Bilj je dober �lovek. Pogre�ali ga bomo.

Kmalu bodo ostali samo komunisti.

Kaj ho�emo, doktor.

"I��emo: honorarni po�tar s kolesom"

Torej. Po�ilja Anita Scotto, ne?

In to je naslov tvojega sina, vidi�?

Pri�el sem zaradi slu�be.

Dobro, po�akaj. Tukaj bova napisala tvoj naslov.

Mu po�ilja� kapre?

To bo vesel.

Si nepismen?

Ne, znam brati in pisati,

sicer bolj po�asi-

Sedi.

Potrebujem nekoga, ki bo nosil po�to v Cale di Sotto.

Odli�no. Tam �ivim.

Tam je samo en naslovnik.

Samo eden?

Vsi drugi so nepismeni.

Jaz nisem nepismen, ampak-

No, dobro.

Vsa ta po�ta je za g. Pabla Nerudo.

Pesnika, ki ga imajo rade �enske?

Pesnika, ki ga imajo radi ljudje!

Ljudje. No, �enske pa tudi.

Sli�al sem na filmskih vesteh.

V redu, toda najraje ga ima njegov narod. On je komunist.

Prav?

V zadnjih dveh dneh je pesnik prejel celo goro pisem.

Vo�nja s kolesom in vre�o je, kot bi preva�al slona.

Tu bom po�akal.

Pla�a je slaba, ve�.

Po�tarji �ivijo od napitnine.

Toda samo za eno hi�o...

vsaj za kino bo� dobil na teden.

- V redu. - Vidim, da ti odgovarja.

Ime mi je Giorgio.

Jaz sem tvoj �ef in klical me bo� gospod.

�eprav mi ni do tega, ker sem tudi jaz komunist.

In zapomni si...

pesnik

je velik in ljubezniv �lovek.

Zaslu�i si spo�tovanje.

Pozdravi� ga, in se mu zahvali�.

�e ti da napitnino, se mu ponovno zahvali�.

- Jasno? - Da, jasno je.

To je tvoja kapa.

To pa tvoja torba.

Danes je 15-ti. Prva pla�a je 27-tega.

Tu so klju�i.

Zjutraj odpre�, zve�er zapre�. Prav? -Prav.

Kdaj za�ne�?

V ponedeljek ob 6:45 zjutraj odprem po�to.

Stranke pridejo kasneje.

Si �e v uniformi?

Ne, nosim samo kapo.

Tako bo obdr�ala svojo obliko,

druga�e me bo bolela glava, ker jo bom nosil cel dan.

�ef mi je rekel, da je to po�tarski trik.

Na� mali trik.

Dobro jutro.

Va�a po�ta.

Hvala.

�e ena... od �enske.

�enska.

Maria Conchita, �enska.

Angela, �enska.

Jeane-Marie, je to mo�ki ali �enska?

- �enska. - Vedel sem.

Ta tudi.

V �ilu se celo �enske zanimajo za politiko.

Vem, ampak... same �enske-

Kako to?

Poslu�aj...

kak�en je?

Don Pablo?

- Je normalen? - Kot �lovek...

Normalen. Govori seveda druga�e.

To takoj opazi�...

Veste, kako kli�e svojo �eno? "Amor"!

Tudi �e sta dale� narazen,

drug drugega kli�eta "amor."

- Res? - On je pesnik.

To se takoj vidi.

�enska.

Oprostite...

�e boste kaj potrebovali, karkoli...

mleko, kruh, vam lahko-

Ne, hvala.

Matilda gre vsak dan v trgovino.

�e ne bo hotela iti, sem vam na voljo. Prihajam, odhajam...

Ni�esar ne potrebujeva. A vseeno hvala.

Mislim, �e bi slu�ajno- Na svidenje.

Rad bi mu podaril nekaj...

doma�ega, posebnega.

Ta �lovek je... takoreko� moj prijatelj.

Zato sem vas prosil za poezije, da bi mi jih lahko podpisal.

Pravkar sem jo dobil iz Neaplja.

Zapomni si Mario...

ne sme� ga gnjaviti z vpra�anji.

Strankam je prepovedano vsiljevati usluge.

Vem, ne bom ga nadlegoval.

Samo za podpis v knjigi ga bom prosil.

In ko dobim pla�o, bom �el v Neapelj

in pokazal vsem dekletom,

da sem prijatelj Nerude, ljubezenskega pesnika.

Pesnika celega naroda!

Zapomni si nekaj.

Poezija lahko govori o vsem... tudi o politiki.

On ne sporo�a samo dolo�eni skupini, temve� celemu svetu.

No, saj vem. Le da je njegovo sporo�ilo malce... zapleteno.

�eprav so tukaj dolo�ene misli, ki te pritegnejo... �lovek vzljubi poezijo.

nehote se za�ne� spra�evati

razumete, kaj ho�em...

Oprostite, bi mi lahko podpisali?

Prosim vas... bi hoteli podpisati...

Bi jo hoteli olep�ati, maestro?

Bi hoteli...

Ime mi je Mario Ruopolo.

- In moja po�ta? - Danes je ni.

Hej, Mario, moral bi biti sre�en.

Sre�en?

Popolnoma razlo�no sem mu rekel, Mario Ruopolo.

"Pozdrav, Pablo Neruda."

To ne pomeni ni�.

Se vam ne zdi, da bi moral to izbrisati in spodaj kaj napisati...

da bi se videlo, da sva prijatelja?

Ti misli�, da bi kar nekaj pisal, ker se tebi ne dopade,

kar je �e napisal?

Mogo�e je to naredil nala��, ker si ga gnjavil.

Ne, prosil sem ga... gledal je v hribe.

- No, vidi�? - Pa �e �ebulo je imel v roki.

Misli�, da pesnik ne more misliti, �e ima v roki �ebulo?

Kdaj pa ga naj potem prosim, �e ne takrat

ko lu��i �ebulo?

On je zaposlen �lovek.

Ne more tekati za ljudmi, da bi jih osre�il.

Da, toda on je komunist.

In kaj potem?

Niste rekli, da imajo komunisti radi ljudi?

Mario, nehaj me gnjaviti!

Kupil sem njegovo knjigo.

Ko bo prilo�nost...

ga zelo obzirno prosi,

da jo podpi�e za mene.

Podpi�e?

Potem vzemite to. "Pozdrav, Pablo Neruda."

Ne, ta je tvoja. Podpisal jo je za tebe.

- Z veseljem vam jo dam... - Ne!

Ho�em, da napi�e: "�efu po�te, tovari�u Giorgiu Serafinu... itd"

In da ga bo� obzirno... zelo obzirno poprosil, naj jo podpi�e zame.

Torej le priznate, da ni vseeno, kaj napi�e? Meni ste pa rekli,

da ne morem zahtevati od njega, naj napi�e to ali ono.

�e je tako, vzemite mojo... -Rekel sem, ne!

Dobro, potem pa ne.

G. Di Cosimo, naj izto�im vso vodo?

Vso, vso.

Jutro...

G. Di Cosimo...

s �im se vam lahko zahvalim? Va� venec je bil najlep�i.

Ni�, dona Rosa. Samo glasujte in pripeljite �e druge, da bodo glasovali.

Uporabite va� svin�nik.

Pri�akujem, da boste drugim za zgled.

"...v�asih grem h kroja�u ali v kino..."

"popolnoma zgrbljen..."

"neodlo�en kakor labod..."

"ki plava na gladini porekla in pepela..."

"�e vonj brivnice me prisili, da glasno zahlipam..."

"Utrujen sem od tega, da sem �lovek..."

Po�ta.

Kaj je?

Don Pablo?

Stoji� otrdel kakor kol.

Zabit v tla kakor kopje?

Ne, nepremi�en kakor trdnjava na �ahovnici.

Bolj miren kot porcelanasta ma�ka.

�Elementarne ode� niso edina knjiga, ki sem jo napisal.

Napisal sem �e veliko bolj�e.

Ni po�teno, da me bombardira� s primerjavami in metaforami.

Don Pablo?

Metafore.

Kaj je to?

Metafore?

Metafore so - kako naj to pojasnim...?

Kadar govori� o ne�em in to primerja� z ne�im drugim.

Je to nekaj...

kar uporabljate v poeziji?

Da, tudi to.

Na primer?

Na primer...

kada re�e�, "nebo jo�e," na kaj misli�?

Da de�uje.

Da, zelo dobro.

- To je metafora. - To pa ni te�ko!

Zakaj tako zapleteno ime?

�lovek se ne spra�uje...

po enostavnosti ali zapletenosti stvari.

Samo �e nekaj, Don Pablo, potem pa grem.

V�eraj sem nekaj prebral:

"�e vonj po brivnici me prisili, da glasno zahlipam."

Je to metafora?

Ne...

ne popolnoma.

Zelo lepo ste tudi napisali:

"Utrujen sem od tega, da sem �lovek."

Tudi meni se je �e to zgodilo...

le da nisem vedel, kako naj to povem.

Res mi je bilo v�e�.

Zakaj vas "vonj po brivnici sili k joku?"

Vidi�, Mario...

Tega ti ne morem re�i

druga�e kot tako, kot sem napisal.

Kadar za�ne� razlagati, postane poezija banalna.

Pomembnej�e kot razlaga

je izku�nja, ki jo odkriva poezija...

�e je dovolj odprta, da jo vsakdo razume.

Bi hotel odpreti tole?

- Kdo, jaz? - Da.

- Naj ga odprem? - Da!

Umazane roke imam.

Napisano je po-

Tuje je.

Je pomembnej�e od ostalih?

Da, iz �vedske je.

Kaj je tako pomembnega na �vedskem?

Nobelova nagrada za knji�evnost.

Nagrada torej?

�e mi jo dajo, je ne bom zavrnil.

Nagrada za kaj?

Koliko denarja je to?

171.135 �vedskih kron.

Je to veliko?

O, veliko, veliko!

Potem jo morate dobiti.

Letos je ve� kandidatov.

Zakaj?

Ker so napisali pomembne knjige.

Dobili jo boste... prepri�an sem.

Hvala.

Naj oprem tudi ostala pisma?

Ne, prebral jih bom kasneje.

So to ljubezenska pisma?

Kak�no vpra�anje! Da te ne sli�i Matilda.

Ne zamerite, don Pablo. Hotel sem samo re�i-

Tudi jaz bi rad bil pesnik.

Ne, bolj originalno je biti po�tar.

Veliko mora� pe�a�iti. Ne more� se zrediti.

Mi pesniki smo vsi debeli.

Da, toda...

poezija...

lahko pripomore, da se �enske zaljubijo vame.

Kako-

Kako postane� pesnik?

Poskusi hoditi ob obali... po�asi, do zaliva...

in glej okoli sebe.

Pa mi bodo pri�le... vse te metafore?

Zanesljivo.

Pi�ete res prelepo.

Lahko napi�ete, kaj si �elite... -Tudi �e nisi poet, lahko pove�, kaj �eli�.

Toda ne tako lepo, kakor... -Veliko ljudi zna lepo povedati, kaj misli.

�e si poet, �e ni re�eno, da si bolj�i od drugih.

Don Pablo...? -O tem bova �e govorila.

Drugi�. -Seveda, razumem. Nasvidenje.

Mario, mi lahko po�lje� nekoga, da pregleda, kaj je z vodo?

Imate vodo?

Ne, ravno to je problem.

To sploh ni problem!

Kj? Je to normalno?

Normalno je.

Porabili ste vodo...

iz cisterne.

Porabite veliko vode?

Ne, samo kolikor je potrebno.

Ka�e, da je to preve�.

Veste...

skoraj vedno jo zmanjka, ker jo ladja pripelje

samo enkrat mese�no. Zato, da se vsa voda porabi.

Pravijo, da bomo imeli teko�o vodo. To govorijo

�e leta.

"Imeli boste teko�o vodo." Toda-

Pa se ne uprete?

Kaj naj naredimo?

Moj o�e jih velikokrat preklinja...

ampak samo sam pri sebi.

Mario, obstajajo ljudje, ki z mo�no voljo spreminjajo stvari.

�koda.

To je tako lep kraj!

Mislite

Da. Sedi.

Otok... morje...

veliko morja,

ki valovi skozi �as.

Ekrat se strinja...

enkrat ne.

Modrina, pena, galop...

neprestano.

Ne zna mirovati. Jaz sem morje, ponavlja...

zaganja se v kamen, a ga ne prepri�a.

S sedmimi zelenimi jeziki,

sedmimi morji...

bo�a kopno, ga vla�i,

bo�a... ponavlja svoje ime.

Torej?

Kaj misli�?

�udno je.

Kako to misli�, �udno?

- Ti si oster kritik, kaj? - Ne, ne, toda va�a pesem...

�udno...

�udno...

sem se po�util, ko ste recitirali.

Kako to?

Ne vem.

Besede so nihale naprej, nazaj.

- Misli�... kakor morje? - To�no tako.

- Kakor morje. - Vidi�? To je ritem.

Za�util sem morsko bolezen.

Ker...

ne morem pojasniti. Po�util sem se...

kakor �oln, ki se ziba na besedah.

Kot �oln, ki se ziblje na mojih besedah?

Ve� kaj si pravkar naredil, Mario?

- Ne, kaj? - Izmislil si si metaforo.

Ne... -Kako ne? -Res? -Da!

Toda to ne �teje, ker ni bilo namenoma.

To ni pomembno.

Slike nastanejo spontano.

Mislite, da...

na primer, ne vem, �e mi sledite...

da je cel svet...

da cel svet, z morjem, nebom...

de�jem, z oblaki-

Lahko skraj�a� na "itd, itd".

Itd, itd.

Da so vse stvari metafora za nekaj drugega?

- Govorim neumnosti. - Ne, sploh ne.

Sploh ne.

�udno ste me pogledali.

Mario, nekaj se dogovoriva.

Zdaj se bom okopal...

in razmislil o tvojem vpra�anju.

Odgovoril ti bom jutri.

- Res? - Da, res.

Don Pablo, dobro jutro.

Moram govoriti z vami.

Verjetno je zelo va�no. Sope� kakor konj.

Zelo va�no je.

- Zaljubil sem se. - Ni� hudega. Obstaja zdravilo-

Ne, no�em zdravila!

No�em ga. Ho�em ostati bolan.

Zaljubil sem se... resni�no sem se zaljubil.

V koga pa?

Ime ji je Beatrice.

Dante.

Dante Alighieri.

On se je zaljubil v neko Beatrice.

Beatrice so vedno vzpodbujale ljubezen, Mario.

Kaj dela�?

Zapisujem si Dantejevo ime.

Dante znam, toda Alighieri-

- Ali se pi�e z- Po�akaj, zapisal ti bom.

Hvala vam.

Noro sem zaljubljen.

To si �e povedal, toda kaj lahko pri tem naredim jaz?

Ne vem. �e mi lahko pomagate...

Toda jaz sem samo starec...

Ne vem... toda morda bi...

Naenkrat sem jo zagledal pred seboj.

Samo gledal sem jo in nisem mogel izdaviti niti besede.

Kaj? Ni�esar ji nisi rekel?

Ne veliko.

Gledal sem jo in se zaljubil. -Kar tako? V trenutku?

Ne, najprej sem jo deset minut gledal.

In ona?

Ona pa je rekla...

Kaj je? �e nisi nikoli videl �enske?

Kako ti je ime?

Beatrice Russo.

In ti?

Nisem se mogel spomniti ni� drugega.

�isto ni�?

- Ni� nisi rekel? - Skoraj ni�.

Rekel sem samo �est besed.

Katere?

Rekel sem, "Kako ti je ime?"

- In ona? - Ona pa: Beatrice Russo.

"Kako ti je ime?" so �tiri besede. Kateri sta ostali dve?

Ko sem ponovil "Beatrice Russo."

Don Pablo, �e...

ne bi vas hotel motiti, toda...

bi mi napisali pesem za Beatrice?

Saj je sploh ne poznam!

Pesniki morajo poznati objekt svojega navdiha!

Ne morem si nekaj izmisliti iz ni�.

Vzel sem to �ogico...

Beatrice jo je dala v usta. Dotaknila se je je.

Ja in?

Lahko bi vam pomagala.

Poslu�ajte, vi pesnik...

�e boste tako komplicirali zaradi ene pesmi...

ne boste nikoli dobili te va�e Nobelove nagrade!

Mario, udari me in me zbudi iz te no�ne more!

Kaj pa naj naredim?

Nih�e drug mi ne more pomagati. Tukaj so samo ribi�i!

Kaj naj naredim?

Tudi ribi�i se zaljubljajo!

Dekletom govorijo o ljubezni...

dokler se tudi one ne zaljubijo in z njimi poro�ijo!

- Kaj dela tvoj o�e? - Tudi on je ribi�.

Jasno.

Gotovo se je s tvojo materjo pogovarjal, da sta se poro�ila.

Ne verjamem. Ne govori veliko.

Daj mi mojo po�to.

Hvala, ne maram napitnine.

- Prinesem �e kaj? - Ne, hvala.

Beatrice, tvoj nasmeh je kakor metulj.

Si danes padel s postelje?

Pri�el sem zgodaj, ker...

sem zagledal tole. Videti je pomembno.

Prav ima�. Res je.

In potem...

je �e nekaj, kar bi vam rad dal...

vedno pozabim, da bi vam prinesel.

- Sem bom postavil. -Po�akaj.

Tudi jaz imam nekaj za tebe.

Vzemi.

Morda ti bo pomagalo pri tvojih metaforah.

Je to radio?

Ne, je pa podobno radiu.

Sem notri govori�...

tukaj pa ponavlja, kar si rekel.

V to govori� in ti ponavlja, kar si rekel?

Da.

- Kolikokrat? -Kolikokrat ho�e�.

Ne sme� pa pretiravati.

Celo najbolj vzvi�ene ideje zvenijo bedasto, �e jih kar naprej ponavlja�.

Poslu�aj.

Dobre novice?

Ko sem bil senator republike...

sem obiskal pampo.

V regiji de�uje enkrat na petdeset let.

�ivljenje je neverjetno trdo.

Hotel sem spoznati ljudi, ki so glasovali za mene.

Nekega dne...

sem v Loti naletel na �loveka, ki je pri�el iz rudnika premoga.

Njegov obraz je mil maska iz potu in prahu.

Obraz...

zmali�en od te�a�kega dela...

o�i rde�e od prahu.

Ponudil mi je roko in rekel:

"Kamorkoli bo� �el,

pripoveduj o teh mukah,

govori o tvojem bratu, ki rije pod zemljo

v globinah pekla."

�util sem, da moram nekaj napisati o �loveku in njegovi borbi.

Da napi�em kak�no pesem o zatiranih.

Tako je nastal "Canto General".

Moji tovari�i mi zdaj sporo�ajo,

da so jo uspeli tajno objaviti v �ilu...

in da se prodaja za med.

Razveselili so me.

Povedal sem jim, da sem tukaj s prijateljem, ki jih �eli pozdraviti.

Povej jim kaj lepega o tem prekrasnem otoku.

Da.

- Dobro jutro. - Ne, tukaj...

Nekja lepega o otoku?

Da, o kak�nem oto�kem �udesu.

Beatrice Russo.

Zelo dobro.

Pojdiva torej v gostilno,

da spoznava to tvojo Beatrice Russo.

Se �alite?

Ne, resen sem.

Oglejva si to tvoje dekle.

Mamma mia!

Pablo Neruda in Mario Ruopolo v gostilni!

Omedlel bom...

Torej? Kaj je zdaj?

Don Pablo, ko se bom poro�il z Beatrice Russo...

bi bili moja pri�a?

Poslu�aj...

najprej bova kaj popila, nato se bova odlo�ila.

Poglej, kdo je pri�el... Neruda!

Dobro jutro.

Kaj boste?

Kozarec rde�ega vina, prosim.

In za kralja fliperja?

Bo� tudi ti vino? -Rde�e, da.

Dva kozarca rde�ega vina in svin�nik.

Tu je zaradi tvoje ne�akinje.

Daj mi bele�nico.

Bele�nico? Zakaj?

Hvala.

Hvala.

Trenutek.

"Mariu, mojemu dragemu prijatelju in tovari�u - Pablo Neruda"

Izvoli.

Ti �e ima� svojo poezijo.

�e jo ho�e� napisati, ima� tukaj svojo bele�nico.

Hvala.

Beatrice! -Kaj je?

Pojdita domov.

Ne bom vama zara�unala, samo pojdita.

- Kaj po�ne�? - Razmi�ljam.

Pri odprtem oknu?

Da, pri odprtem oknu.

Povej mi po pravici... kaj ti je govoril?

Metafore.

Metafore?

Od tebe �e nikoli nisem sli�ala tako velikih besed.

In kak�ne metafore sta po�ela?

Po�ela? Govoril jih je, ne po�el!

Rekel mi je, da je moj nasmeh podoben metuljevim krilom.

- In potem? -Zasmejala sem se.

Tvoj smeh je kakor vrtnica...

kakor iz drugega sveta... kakor igriv potok.

Tvoj smeh je srebrni val...

In kaj si storila ti?

Mol�ala sem.

In on?

- Kaj je �e rekel? - Ne, kaj je naredil!

Tvoj po�tar ima poleg ust tudi dve roki!

Niti dotaknil se me ni.

Rekel je, da je sre�en poleg mlade �iste �enske.

Kot bi bil na obali oceana.

V�e� mi je, kadar mol�i�...

kadar si tako tiha...

tvoja odsotnost je o�arljiva.

In ti?

In on?

Dolgo me je gledal v o�i...

potem je pogledal moje lase.

Brez besed, kot da razmi�lja.

Dovolj, otrok moj!

Kadar se te za�ne mo�ki dotikati z besedami,

roke niso ve� dale�!

V besedah ni ni� slabega.

Besede so najhuj�e od vsega.

Raje imam pijanca, ki te �lata za rit

kot nekoga, ki ti govori, "tvoj nasmeh je kakor krila".

Metulj!

Krila... metulj... ista figa!

Poglej se!

Z enim prstom te bo vrgel na hrbet.

Moti� se. On je olikan.

Ko bo zagledal posteljo, ne bo ve� olikan!

Takrat so vsi enaki. Pesniki, duhovniki, celo komunisti!

"Gola..."

"si preprosta kakor dlan..."

"gladka, zemeljska, ob�utljiva..."

"okrogla, prosojna..."

"Tvoje telo je mese�ina,"

"Gola si ne�na kakor �itno stebelce."

"Gola si kakor modra kubanska no�."

"V tvojih laseh se leske�ejo vino in zvezde."

"Gola si bogata kakor zlato poletje."

Dobro jutro, o�e.

To sem na�la v njenih nedrjih.

Preberite mi.

Zaenkrat ne sme iz hi�e.

Torej?

To je pesem.

Preberite mi jo!

"Gola..."

Mati bo�ja!

Kak�ne so mre�e, Mario? Potrebujem kak�en pridevnik.

Mre�e - kak�ne mre�e? Ribi�ke?

Da.

�alostne.

�alostne.

V redu?

Dobro jutro, gospa.

- Bi vstopili? - Da.

Prosim vas, sedite.

Ne. To, kar bom povedala, je preresno za sedenje.

Za kaj pa gre?

�e ve� kakor mesec dni

se Mario Ruopolo vrti okoli gostilne

in zapeljuje mojo ne�akinjo.

- Kaj pa pravi? - Metafore.

Torej?

S temi svojimi metaforami jo je segrel kakor pe�ico.

�lovek, ki razen gljivic med prsti nima ni�esar!

Kot so njegova stopala polna bakterij, so njegova usta polna nesramnosti.

Za�elo se je z nedol�nim: "Njen nasmeh je kakor metulj",

zdaj pa ji �e govori, da so njene prsi kakor dva plamena.

Se vam zdi,

da so tak�ne podobe samo njegova domi�ljija, ali...

Mislim, da je svoje tace �e polo�il nanjo.

Preberite tole. Skrivala je v nedrjih.

"Gola..."

"... lepa kakor..."

"oto�ke no�i..."

"... v tvojih laseh... zvezde..."

Kako lepo!

To pomeni, da je mojo ne�akinjo videl golo!

Ne, gospa Rosa!

Ni�esar v tej pesmi ne napeljuje na to.

Pesem govori resnico.

Golota moja ne�akinje je res tak�na, kot jo opisuje.

Naredite mi uslugo in povejte Mariu Ruopolu,

ki se je veliko tega nau�il od vas,

da nikoli ve� do konca �ivljenja ne sme videti mojo ne�akinjo.

In povejte mu, da ga bom druga�e lastnoro�no ubila.

Je to jasno? - Seveda.

Nasvidenje.

Bel si kakor �akelj moke.

Mogo�e na zunaj. Znotraj sem rde�.

Pred vdovino jezo te tak�no modrovanje ne bo re�ilo.

�e mi kaj naredi, jo bodo zaprli.

In �ez nekaj ur izpustili.

Rekla bo, da je bil silobran.

Da si grozil nedol�nosti njene ne�akinje.

Da si si z metaforami, ostrimi kakor bodalo,

pomagal pri zavzetju trdnjave nedol�nosti.

Poezija bo kriva, da se je nepovratno

odlo�ila izgubiti nedol�nost.

Pesnik Francois Vilon se je obesil zaradi veliko manj�e stvari.

Me ne briga. Naj dela, kar ho�e, jaz sem pripravljen.

Ljubi bog! Manjka samo

kitarski trio, da ti zaigra...

Dragi moj pesnik in tovari�,

vi ste me spravili v to godljo in me morate izvle�i iz nje.

Dali ste mi knjige, da sem jih bral

in me nau�ili, da uporabljam jezik �e za kaj drugega kakor lizanje znamk.

Vi ste krivi, da sem zaljubljen.

Ne, to nima nobene zveze z menoj.

Dal sem ti knjige...

a ti nisem dovolil krasti mojih pesmi.

Beatrice si dal pesem, ki sem jo napisal za Matilde.

Poezija ne pripada tistim, ki jo pi�ejo, temve� onim, ki jo potrebujejo.

Cenim ta visoko demokratska prepri�anja.

Zdaj pa pojdi domov in se naspi.

Tvoji podo�njaki so ve�ji od ju�nikov.

Mario...

kot tvoj �ef ti moram ukazati, da dostavi� nedostavljeno po�to.

Da, da, da.

�e vedno si nerazpolo�en zaradi tega dekleta.

Beatrice je zdaj lepa,

toda �ez 50 let bo grda kakor vse.

Beatrice ne bo nikoli grda.

Varoval sem iskrivost tvojega pogleda...

tiho, skrivoma, globoko v sebi, bla�ena Beatrice.

Kako zvezo ima s tem Beatrice?

To je pesem.

Aha, Dante Alighieri-

Ne, Gabriele D'Anunzio, moj pesnik.

Tvoj pesnik je napisao pesem o Beatrice?

Ni mi v�e�.

�udno, mislil sem, da bo� cenil himno Beatrice.

Hvala. Nasvidenje.

- Trnjul�ica moja. - Dober ve�er.

Dober ve�er. Daj mar�alu obi�ajno in nalij �e meni.

Hvala.

Tvoja ne�akinja je vedno lep�a.

Ko bi le vedel, kako te�ko jo je paziti.

Mladi danes niso to, kar so bili neko�.

Imajo vse, ho�ejo pa imeti mesec.

Spominjam se pokojne matere. Zadrhtela je �e, �e je samo spregovorila.

Lahko no�, teta. Lahko no�, mar�al.

Lahko no�!

Poi��i nekoga, ki ni komunist.

�e Neruda ne veruje v boga, zakaj bi bog veroval v Nerudo?

Kak�na pri�a bi vama bil?

Bog ni rekel, da komunist ne more biti poro�na pri�a.

Potem se ne bova poro�ila.

Bolj te zanima Neruda kakor bodo�a �ena.

Draga moja...

Neruda je katolik.

Vem, da je katolik.

V Rusiji komunisti jedo otroke. Kako je lahko katolik?

Don Pablo ni tak�en.

Neruda ima lepo �eno.

Dobro se razumeta pa nimata otrok.

Kako si to razlaga�?

Po va�em je torej Don Pablo pojedel svoje otroke?

Kdo ve?

V vsakem primeru je moj odgovor ne, v vajino dobro.

On je navdihnil tvojega �enina, da je napisal tisto umazanijo o goloti.

To je samo pesem.

Da ne govorim o ostalem.

On ni vreden, da bi bil pri�a vajini sre�i.

Ona bi govorila:

"Prosim Jezusa, naj do�ivim, da bom videla sina zaposlenega.

z �eno in otroki v naro�ju."

Na �alost tega ni do�akala.

ker jo je Gospod poklical k sebi.

Danes bo moja uboga �ena videla, da jo je osre�il...

ima �eno in vsaj majhno zaposlitev,

�eprav ne tak�no, kot si je zanj �elela.

Veliko sre�e! -Bravo, o�e!

Kaj dela�? Pije� vino?

Oprosti, tovari�, pozabil sem. Danes je prispelo.

Hvala.

- Dobre novice? - Za mladoporo�enca!

"Z ne�nim srcem..."

"in jasnega pogleda..."

"slavim tvojo lepoto..."

"v upanju, da bo� dovolila moji domi�ljiji"

"za vselej obele�iti"

"tvoje mesto v moji odi..."

"Naj me ta di�e�a glina in glasba morja vedno spominjata nate."

In zdaj...

bi rad nazdravil svojemu prijatelju...

Mariu...

in mu povedal, kako vesel sem, da sem lahko pri�a

njegovi sre�i.

In na koncu bi rad povedal, da sem prav na ta �udoviti dan

prejel dobre novice.

Pregon za nama...

so ustavili

tako da se lahko zdaj z Matilde

vrneva v ljubljeno de�elo:

�ile.

Ne, Don Pablo.

Ampak jutri bo� brez dela.

Ne, ni�esar ne potrebujem.

Pogre�al te bom.

Tudi jaz bom pogre�al vas.

Toda saj mi boste pisali?

Seveda.

Stvari se v moji de�eli kar naprej spreminjajo.

Danes mi dovoljujejo, da se vrnem,

jutri se bo zgodilo kaj novega in spet bom moral be�ati.

V vsakem primeru bom tukaj za zdaj pustil nekaj svojih stvari.

�e bi hotel popaziti nanje.

Sporo�il ti bom, kam jih po�lji.

Mogo�e jih sam prinesem v �ile.

To bi bilo sijajno.

Boste to vzeli?

Da.

Hvala.

Odkril sem �e enega pesnika, ki je pisal o Beatrice.

Ime mu je D'Anunzio.

Vem.

Tudi vi bi lahko napisali kak�no pesem o njej.

Zbogom. -Zbogom.

Vzemita listke. Volita Di Cosima.

�e pred zadnjimi volitvami so nam obljubljali vodovod na otoku.

Di Cosimo vam ni ni�esar obljubljal.

�e bosta podpisala, to ne bo samo obljuba, temve� zaveza.

To vama zagotavljam.

Hej, Mario, ka�e, da tebe volitve ne zanimajo.

Jaz volim komuniste.

Kako? -Jaz volim komuniste.

Poezija ti je udarila v glavo, kaj?

Ka�e, da bo� kmalu konkurenca Pablu Nerudi.

Zapomni si, da imajo pesniki najbolj namazan jezik.

Koliko ho�e� za ribe? -Tristo lir.

Tristo lir? Toliko ni vredna tvoja barka.

Dam ti dvesto. -Dobro, v redu.

Zakaj jim ne pla�ate, kolikor je vredno?

Rekel je tristo lir. Naj delajo zastonj?

Potem pa jih kar obdr�i. Nasvidenje.

Kaj se pa ti me�a�?

Hotel sem samo... pozabi.

Poglej. V Rusiji podeljujejo nagrado.

V Rusiji? �e je tam, bi se lahko mimogrede oglasil.

On je zelo zaposlen, Mario!

Mora obiskati ljudi, ki jih ni videl, ko je bil v izgnanstvu.

Tudi v �ilu ga imajo zelo radi.

Ne bo imel �asa hoditi sem.

Dobra slika.

- Mladi pisec, Milovan... - Perkovi�.

...sprejema nagrado od maestra.

Jo lahko obdr�im? - Ne, ne more�.

Sem jo bom dal, k ostalim.

Lahko jo bo� pogledal, kadar bo� hotel.

Glasujte za Di Cosima.

Kandidatat obljublja, da nas bo vodil po novih poteh!

Glasujte za Di Cosima! Za novo �ivljenje!

Za bodo�nost na�ega otoka!

Je ta tip �e pri�el?

- Kdo? - Di Cosimo.

Da.

Kaj se smeji�?

Di Cosimo nam prina�a sre�o na srebrnem kro�niku.

Res?

20 dru�in pride delat na novem vodovodu.

Di Cosimo naju je prosil, naj jih oskrbimo z dvema obrokoma dnevno.

Tega ne moremo.

Rekli sva, da bi lahko. Tukaj bodo dve leti.

Mene niste vpra�ale? -To kar sprejmi pa bo.

Denar.

Mislite samo na denar.

Kam bomo namestili 20 dru�in?

�e bo treba, jih bomo nahranili s tremi obroki dnevno.

Delajte, kar ho�ete.

Ne, naredili bomo, kar je treba.

Bi ti delal v kuhinji, "gospod" mo�?

V kuhinji?

Da.

Nazdravimo Beatrice, najlep�emu dekletu v mestu!

Poglej!

Kaj pi�e? - V Parizu je.

"...Resni�no pa sem imel rad Italijo,"

"kjer sem sre�no �ivel v samoti..."

"med najbolj iskrenimi ljudmi na svetu."

"�utite kak�no nostalgijo?"

"Nostalgija je nekaj, kar �utim samo do svoje domovine,"

"toda nikoli ne bom pozabil"

"mojih sprehodov ob obali in nad pe�inami,"

"na katerih rasejo �udovite cvetlice,"

"zaradi katerih vse spominja na prekrasen vrt."

Nadaljuj.

To je vse.

Nas ne omenja.

Zakaj bi nas pesnik omenjal v nekem intervjuju?

On je pesnik. Pesniki govorijo o naravi

in ne o ljudeh, ki so jih slu�ajno sre�ali.

Ptica se je na�rla muh!

Stavim, da se ne spominja ve�, kak�ni smo.

V vseh pokrajinah so zmagali kr��anski demokrati.

Predsednik stranke je izrazil svoje zadovoljstvo.

Zadovoljstvo!

Ni jim uspelo.

Kako ne? Dobili so vse regije v Italiji.

S tem kupom glasov ne bodo ni�esar naredili!

Dobili so bitko, ne vojne.

Pa bomo mi kdaj dobili vojno?

Kdo pa drug?

Toda za to se moramo boriti in se tudi bomo!

To je edini na�in, da se re�imo okov in osvobodimo!

Da, toda tukaj...

ko se bomo osvobodili...

kaj pa potem?

�e bi te Don Pablo lahko sli�al, se ne bi strinjal.

Don Pablo. Don Pablo me ne more sli�ati.

Kdo ve, kje je zdaj in kaj dela?

�emu tak�en obraz?

G. Di Cosimo, to je tragedija za vse nas.

Ra�unali smo na dve leti dela.

Vse smo na�rtovali, se celo zadol�ili...

Vem, sramota je, da ostane nedokon�ano.

Toda upajmo, da se bodo dela kmalu nadaljevala.

Kmalu? Kdaj?

Ne vem.

Odvisno...

Toda verjemite, da kmalu.

Vsekakor pa komaj �akam, da okusim va�o hrano.

Od �esa je to odvisno?

Problemi firme so zelo zapleteni.

O problemih firme ne vem ni�esar...

a zato �e nisem neumen.

Vsi smo vedeli, takoj ko smo vas izvolili,

da se bodo dela ustavila.

To je res.

Vro�ekrvne�, kaj?

�e bi bil Don Pablo tukaj,

bi se volitve morda iz�le druga�e.

Mario, nekaj ti moram povedati.

Nose�a sem.

- Res? - Da.

- Nose�a si? - Da.

Oditi morava odtod.

Tukaj naju nih�e ne razume.

Tukaj so sami nevedne�i.

�la bova v �ile, kjer bo lahko Pablito rasel in �ivel s poezijo.

Pablito?

Ti ni v�e�?

Po Nerudi. To bo dobro znamenje za najinega sina.

- Mario? - Ne. On je spredaj.

Mario, si ti? Dobil si pismo iz �ila.

Vtaknite mi ga v �ep, prosim.

- Odpri ga �e! -Po�akaj...

Mario Ruopolo. To je prvo pismo v mojem �ivljenju.

"Santiago, 15. oktobra 1953."

"Dragi gospod�"

"prosim vas, da mi po�ljete"

"stvari, ki so last"

"gospoda Pabla Nerude"

"in se nahajajo v hi�i, v kateri je �ivel"

"med bivanjem"

"v Italiji."

"Prilagam naslov..."

"in seznam"

"omenjenih predmetov."

"Tajno... tajnica"

"Pabla Nerude."

Je kaj za tebe?

Niti besede. Tudi pozdrava ni, �eprav je odpotoval pred enim letom.

Nisem rekla? Pti�ka se je na�rla muh!

Ljudje so prijazni samo kadar si jim koristen.

Ne za�enjaj spet s tvojo ptico.

In koristi?

Kaj sem pa naredil za tega �loveka?

V resnici sem vedno jaz kaj prosil...

"Don Pablo, bi hoteli preveriti to metaforo?"

"Don Pablo, bi prebrali mojo pesem?"

Jaz sem bil tisti, ki ga je neprestano gnjavil.

Zdaj pa govori�, da sem mu bil koristen.

Kaj sem naredil zanj?

Razen tega je vedel, da sem zani� pesnik.

Vedel je, da veste.

Kljub temu me je obravnaval kakor prijatelja.

Kot brata.

Ni res, da nisi dober pesnik.

Ne bom ga imenovala Pablito.

Kak�no zvezo ima otrok s tem?

Res misli�, da sem pesnik?

Sem res? Sem kdaj napisal kak�no pesem?

Ne, Mario, toda-

Ni� "Ne, Mario".

Priznajte.

Zakaj bi se me spominjal?

Kot pesnik nisem ni�.

Kot po�tar pa... kako bi se lahko spominjal

nekega po�tarja, ki mu je med bivanjem v Italiji nosil po�to?

Pa kot komunista?

�e manj. Nisem bil...

mislim, da je...

to popolnoma normalno.

Dobro.

Jutri grem tja, da mu po�ljem njegove stvari.

Rekel sem jim, da sem tukaj s prijateljem, ki jih �eli pozdraviti

in re�i nekaj besed o tem prelepem otoku.

- Ne. - Da.

Dober dan.

Ne, sem.

Dober dan.

Nekaj lepega o otoku?

Da, nekaj o oto�kih �udesih.

Beatrice Russo.

Zelo dobro.

Ste prepri�ani, da dela tudi zunaj?

�e dela notri, bo tudi zunaj.

Res dela.

Ena, dva, tri... gori rde�a lu�ka?

Da.

Ena.

�tevilka ena.

Valovi v Cale di Sottu.

Majhni.

Nadaljuj!

�tevilka dve.

Valovi. Veliki.

Naprej!

�tevilka tri.

Veter v skalah.

�tevilka �tiri.

Veter skozi grmovje.

�tevilka pet.

�alostne mre�e mojega o�eta.

�tevilka �est.

Cerkveni zvonovi

na�e �alostne gospe...

s patrom.

Lepo je.

Nikoli nisem opazil, kako lepo je.

�tevilka sedem.

Zvezdno nebo nad otokom.

�tevilka osem.

Pablitovo srce.

Vse lahko sli�i�.

Res? -Res.

Sli�i se!

Sli�i se Pablitovo srce!

Ne bom ga imenovala Pablito.

PET LET KASNEJE

Pridi sem, Pablito!

Nikoli ga ni poznal.

Bile so komunisti�ne demonstracije.

Rodil se je nekaj dni po Mariovi smrti.

To je Mario naredil za vas.

Morala bi ga poslati, a sem ga obdr�ala.

Najdra�ji Don Pablo...

tukaj Mario.

Upam, da me niste pozabili.

Kakorkoli...

se spominjate, ko ste me prosili,

naj povem kaj lepega o otoku...

in mi ni pri�lo ni�esar na misel?

Zdaj...

zdaj vem.

Tako da vam bom lahko poslal ta trak,

ki ga boste, �e �elite, zavrteli svojim prijateljem.

No, zdaj lahko poslu�ate.

Potem se me boste morda spomnili.

In Italije.

Ko ste od�li,

sem pomislil, da ste s seboj odnesli vse lepe stvari.

Toda zdaj...

zdaj vem,

da ste pustili tudi nekaj zame.

Rad bi vam tudi povedal, da sem napisal pesem...

ki je ne boste sli�ali, ker se je sramujem.

Imenuje se "Pesem za Pabla Nerudo."

�eprav govori o morju,

je posve�ena vam.

�e ne bi vstopili v moje �ivljenje,

je ne bi nikoli napisal.

Poklicali so me, da jo preberem javno.

�eprav vem, da mi bo glas drhtel, bom sre�en.

Vi pa boste lahko sli�ali, kako bodo ljudje ploskali, ko bodo sli�ali va�e ime.

Tovari�i!

Na oder kli�emo Maria Ruopola.

Svojo pesem je posvetil

velikemu poetu, ki ga vsi poznamo...

Pablu Nerudi!

Prosim naredite prostor za Maria Ruopola!

Si sli�al?

Hura!

To je Mario Ruopolo. Pustite ga mimo.

Oprostite!

Na oder moram.

Tovari�i!

Mario, kje si?

Mario Ruopolo!

Prevod: Roman M.

Preuzeto sa www.titlovi.com