All language subtitles for A Rose in Winter (2018)_slo

www.titlovi.com

Re�ija

Sem vedel, da te bom na�el tu.

�efi ho�ejo,
da se tega takoj loti�.

Pa kaj �e. Alex!

�e tako imam
petkrat ve� dela od drugih.

�e o samomoru Monroejeve poro�am.
Ne zmorem ve�, samo �lovek sem.

To te ni �e nikoli ustavilo.

Vzemi.
-Zakaj ravno jaz?

Cerkev proti dr�avi, antisemitizem,
dr�avljanske pravice, vojna.

Zgodba ti je pisana na ko�o.
Mogo�e se ti nasmehne �e pulitzer.

Vzemi.

Videti si krepak.

Kako ti je ime?
-Michael.

�udovito ime. Ime nadangela.

ZIMSKA VRTNICA

Da, sestra Terezija Benedikta
je bila pri nas.

�al je vse prekmalu od�la.
K nam je pri�la iz Nem�ije.

Bilo je tik po bo�i�u leta 1938.

Kaj mi lahko poveste o njej?
-Trmasta, da je kaj.

Kako to mislite?
-Edith je verjela,

da v dru�bi obstaja
posebno mesto za �enske

in posebno mesto za mo�ke.

Ne enako,
vendar enako pomembno in bistveno.

In da oba spola,

z lastnim
dostojanstvom in milostjo,

lahko v spo�tljivem ozra�ju
najdeta harmonijo in izpolnitev.

Vas lahko citiram?
-Samo, �e me boste res.

Edith.

�udovite o�i je imela.

Ste to fotografijo �e videli?

Morda sem jo res.

V uredni�tvu sem dobil
precej gradiva.

Iskanje Edith pomeni
biti dosleden, predan resnici,

predan Bo�jemu.

Ne glede na to,
kam vas to vodi. �e ne...

Me sku�ate prestra�iti?
-Da.

Na va�em mestu bi me skrbelo.

�e �lovek hodi po robu pe�ine,

se mora zavedati te�nosti
ali pa imeti mo�na krila.

Kje je tu prispodoba?

Ali Bog predstavlja
te�nost ali krila?

Mladeni�.

Napisala vam bom ime osebe,

ki vas bo morda nau�ila leteti.

Erna Biberstein,
Edithina zadnja pre�ivela sestra.

Kot ve�ina nem�kih deklet
na�ih let smo se po�utile,

kot da smo na vrhu Lorelaj
in zremo na Ren.

Sanjale smo o neustra�nih vitezih,
ki bi nas popeljali v Camelot.

Nato so se sanje
sprevrgle v m�ro,

cameloti, kamor so nas vodili,
pa v trdnjave smrti.

Nekaj se spra�ujem.

Smo bile �tiri sestre Stein
res tako druga�ne,

da bi na� Camelot
postal plinska celica?

Ne, nismo bile kot �tevilna
nem�ka dekleta na�ih let.

Niti najmanj.

Oprostite starki, da razpreda,
ampak zdi se mi, da razumete.

Ne zdite se mi zagrenjeni.

Si lahko zagrenjen, �e izgubi�
nekaj, kar sploh ni bilo tvoje?

Ob�asno pridem sem
obujat spomine.

In se spominjat sanj tistih deklet,
polnih �ivljenja.

Kot je bila tudi Edith.

Iz Nem�ije sva pobegnili l. 1936,
po materini smrti.

Najprej v Pariz,
nato v Kafkovo Ameriko.

Edith in Rosa pa sta ostali.

Povejte mi kaj o Rosi.
-Povsem je bila predana Edith.

In zdaj bo Edith �e svetnica.
Materi to ne bi bilo v�e�.

Ni odobravala tega,
da se je Edith spreobrnila.

Mati je bila na Edith zelo ponosna.
Na njen um, izobrazbo,

kako se je dokazala
v svetu mo�kih.

Ko pa je �la med kristjane...

V 30. letih
smo v Nem�iji izgubljali vse.

Slu�be, premo�enje,
dostojanstvo, bli�nje.

Vse. In ko nekdo izgubi vse,

se oklepa tistega, �esar
ne more vzeti nih�e. Identitete.

Bili smo Judje.
In tega si nismo pustili vzeti.

Ko so poklicali
od va�ega �asnika,

sem skopirala
dele Edithinega dnevnika.

Je pisala dnevnik?
-Ja, v nem��ini.

Menda govorite tuje jezike.
-Nekaj malega.

Upam, da vam lahko zaupam.
-Vsekakor.

Ta fotografija je nastala
na pasho leta 1893.

Zdaj veste,
da sem stara kot zemlja.

Z Edith sva spodaj v kotu.

Koliko vas je bilo?

�tirje otroci so umrli pri porodu,
tako da nas je ostalo sedem.

Paul, Arno, Rosa,
Frieda, Else, Erna in jaz.

Skupaj z mojo preljubo materjo
Auguste in o�etom Siegfriedom,

ki je zaznamoval mojo mladost
s smehom in solzami.

Bila sem droben in slaboten otrok,

vedno bledikav,
�eprav so se mi zelo posve�ali.

Zardela sem le poredko.
Razen ko je o�e govoril z Bogom.

Prevzela me je
�arobnost tega Boga,

vladarja Izraela,
in Njegove postave.

Ko sem bila �e majhna,

v mojih o�eh o�e ni mogel
narediti ni�esar narobe.

Vera v njegovo
so�utje in pravi�nost

je bila temelj mojega �ivljenja.

�e se je kaj pokvarilo,
je o�e znal popraviti.

Znal je pokrpati
zlomljene lutke in duha.

Tisti dan je bil nekaj posebnega.
Bil je moj rojstni dan.

Tega ni mogel popraviti nih�e.
Nih�e na zemlji.

In nih�e v nebesih.

Ker sem izgubila o�eta,
mati pa je imela dela �ez glavo,

nisem ve� videla smisla.
Zato sem potrebovala Boga.

Morala sem verjeti,
da smo Njegovo ljudstvo,

morala sem biti v Njegovi dru�ini,
saj je moja razpadala.

Naprej.

Brez Boga bi bila sama.

Morala bi sama poskrbeti zase.

Dr. Herbstrith,
sem Edith Stein iz 6. razreda.

Vem, kdo si. Toda kaj po�ne� tu?
Pouk se je �e za�el.

Ravno zato sem tu,
saj ga ne �elim ve� obiskovati.

Menim, da zavira moj napredek.
-Kaj res?

Prepri�ana sem, da sem
intelektualno pred drugimi otroki

in bi rada kaj zahtevnej�ega.
-Po tem ni nobene potrebe.

Bilo bi neodgovorno, da bi
ugodila tvoji absurdni pro�nji.

Zdaj se pa le podvizaj
nazaj v razred, preden...

Preverite moje znanje
iz vseh teh knjig.

Prosim vas samo za prilo�nost,
da se doka�em.

Naj bo, gd�. Stein,

toda skrbi me, da bo� svojo
prevzetnost �e zelo ob�alovala.

Rada bi se vam zahvalila,
da ste upo�tevali mojo h�er Edith.

Nisem prepri�ana,
da je to najbolj�e zanjo.

Zakaj ne?

Po mojih izku�njah tista dekleta,
ki so prenapredna za svoja leta,

lovijo resnico, ki lahko za njihovo
sre�o postane brezpredmetna.

Sli�ala sem tudi,
da je bistrega uma,

zato bo to
morda ugotovila sama.

A navkljub bistremu umu je moje
iskanje �e mejilo na obsedenost.

Morala sem najti odgovor
na vpra�anje o Bogu.

�e zares obstaja,

zakaj je potlej moj o�e umrl
in mati tako trpi?

Morda pa to niso vpra�anja za
mladenke, ki se spra�ujejo o Bogu.

Saj razumevanje Bo�jega ni
tako preprosto kot u�enje plavanja.

Mar ni varneje, se spra�ujem,
le �ofotati v plitvini,

ali pa se celo nehati igrati,
preden utonemo?

Ko sem tako premi�ljevala,

je glas globoko v meni, ki je bil
za �asa mojega o�eta zelo glasen,

povsem obmolknil.

"Jaz sem Bog tvojega o�eta,"

je Bog rekel Mojzesu
iz gore�ega grma.

V tistem trenutku sem spoznala,

da je zame Bog umrl tistega dne,
ko so pokopali mojega o�eta.

Leta je trajalo, preden sem
spet zasli�ala Bo�ji glas,

leta bitk in vojne.

�ganica? Dobra je za �ivce.

Tu je najpomembnej�e,
da si v dobrih rokah.

Ne, hvala. Ne pijem.

Tu nikar ne uporabljaj
besede "ne", sestra.

Ni je stvari,
ki je v tem peklu ne bi naredili.

Vsa �ivljenjska pravila
postanejo faustovska.

Kako �udno,
da tu najdem filozofa.

�udno? Niti najmanj.
Pekel jih je poln.

Pa res ne pije�.
-Nisem zavrnila iz vljudnosti.

�e samo posedam tu in pijem,
ne bom nikomur koristila.

Tako ali tako ne bo�
nikomur kaj prida koristila.

Je vredno zakrpati vojaka,
da bo vstal za naslednji rafal?

Vidim, da ste tudi cinik.
Res �udovito.

Samo to �e potrebujemo na fronti,
ve� utrujenosti od �ivljenja.

To ti je o�itno dobro znano.

Sem si se pri�la odkupit, ne?

�e lahko re�i� �e nekaj vojakov,
pa �e toliko bolje.

Dol�nost kli�e.

Vojna, gospodi�na...

Stein.
-Vojna, gd�. Stein, ni eksperiment.

Pono�i ne streljajo.

Za Francoze je no� sveta.

Vidim, da ste pripravljeni.
-�lovek nikoli ne ve.

Ve�, zakaj se borimo, gd�. Stein?

Luna. Francozi ji pravijo la lune.
�enskega spola je.

V nem��ini je mo�kega spola,
der Mond.

Kako lahko vlada mir
ob tako razli�nih pogledih na svet?

To ste pa dobro razmislili.

Kar po�nemo tu, ni niti od dale�
podobno razmi�ljanju.

�e bi razmi�ljali,
ne bi bili tu, kajne?

Motite se, tu nisem
zgolj iz sebi�nih vzgibov.

Saj vem, zaradi so�loveka. A tudi
so�utja lahko zmanjka. -Kako?

Ko se zgodi nepri�akovano,
je nemogo�e napovedati razplet.

Nepri�akovano?
-Na primer to.

Morala bi vedeti.
Mo�ki kot vi...

No, kaj je z nami?
-Lahko no�, poro�nik.

Zadeli so vas.
-Priznam krivdo.

Veliko krvi izgubljate.

Prisr�nico imam pa �e vedno.

Vidim, da vam tudi smisel za humor
�e ni odtekel.

Malo bo zabolelo.

Je vredno zapravljati dragocena
zdravila za mo�kega, kot sem jaz?

�e nikogar prej nisem poljubila.

Vem. -Kako?

Marsikaj vem, gd�. Stein.

Edith je �la na fronto, da bi
se odkupila za izgubljeno vero.

�eprav to zveni otro�je.
Je bilo tako ali ne?

Vsa Evropa je izgubila vero.

�e dandanes izrinjajo Boga
iz na�ega vsakdana.

Nekaj vam moram pokazati.

Ko sem bila majhna, je ta bo�ji
hram stal sredi prelepe narave.

Zdaj pa so Bo�je veli�astje
zasen�ile �love�ke stvaritve.

Naprednjak sem,
zato ne so�ustvujem z vami.

Torej se boste gotovo ujeli
z Anno Reinach.

V Rheinsbergu ima dirkalni avto.
Pravi mu Fenomen.

V mladih letih je dirkala.

Ni se �e upokojila,
�e vedno je v evropskem vrhu.

Edith? Ena prvih pravih feministk?

Je Frances res to rekla?
-Natanko to.

Nenavaden opis za �ensko v habitu.
Menda odklanjajo �enstvenost.

Nune. Bog pomagaj!
Le kdo si izbere tako �ivljenje?

Ne vem. Organizirane religije
nisem nikoli razumel.

Ravno to je njeno bistvo,
ta skrivnostnost.

Vem, �esa se bojite.
Ne�tetih pravil.

Moli tukaj, moli tam,
poklekni in spet poklekni.

S tem je imela te�ave tudi Edith.

Pogosto je �utila, da je povsod
samo dim, manjka pa Bo�ji ogenj.

Za�niva na za�etku.

Ho�ejo, da samo
ubogamo in mol�imo!

Anno sem spoznala
na shodu Pruske �enske zveze.

Kot vojno bolni�arko
so me povabili tja predavat,

da bi nesmiselno morijo
osvetlila z �enske plati.

Toda nisem se zavedala,
kak�en vtis bo name naredila Anna.

Vzemimo tvojo predstavo o Bogu.
-Oziroma odsotnost le te.

Da Bog ne obstaja,
si se odlo�ila zgolj zato,

ker Bog, v katerega si verjela,
na svetu dopu��a slabo.

Toda tak�no razmi�ljanje
je zmotno.

Z razumom
ne bo� nikoli pri�la do Boga.

Adi je fenomenolog.

Mar ni o�e fenomenologije
Edmund Husserl?

Ja, profesor Husserl.
Bil sem njegov �tudent.

Torej verjame�, da resni�nost
ne more biti objektivna. -Tako je.

Vrata niso vrata,
�e jih ne moremo odpreti.

Bog ni Bog,
dokler ga ne �uti�.

Ljubezen pa ni ljubezen,
�e ti ne se�e do srca.

Smem prositi za ples?

Kako je z njim?
-Strel je oplazil plju�no arterijo.

Naslednje ure bodo odlo�ilne.

Mislim, da se bo zlizal.
Ta se ne bo kar tako vdal.

Res je.

Prijatelj? Bli�nji?

Bli�ji, kot sem mislila.

Edith Stein.
-Me veseli.

�tudirala sem pri prof. Husserlu.

Kaj vam prvo pride na misel,
ko preberete to poved?

Kot se son�nica
obra�a za soncem,

tako �love�ka zavest
stremi za resnico.

Prevzela me je
njegova priljudnost.

Bila sem njegova
najbolj�a �tudentka.

Slavni francoski katoli�ki filozof
Teilhard de Chardin je to imenoval

�love�ki fenomen.

V svojem slavnem delu
se ukvarja s �love�nostjo.

�e je Kierkegaardov fenomen
povsem kr��anski,

kaj tu manjka?

Da, gd�. Stein?
-Metafizi�no. -Tako je!

Dokon�ala sem �tudij,
doktorirala z odliko

in postala redna profesorica.

�ganica?

Poro�nik.
-Pravzaprav sem zdaj stotnik.

Z vsako izdrto kroglo
napreduje� za en �in.

Upam, da ne prilezem do generala.

Mislim, da se sploh
�e nisva predstavila.

Edith Stein.
-Hans Lipps.

Ampak moje ime �e pozna�.

Lepo, da te je skrbelo zame
in si vso no� bedela ob meni.

Si prepri�an?
Ranjenci imajo pogosto privide.

�e je ranjeno srce, �e ne.

Koliko bolni�ark s tako
�udovitimi o�mi je v Nem�iji?

In koliko bolni�ark Stein
je bilo v Pont--Moussonu?

Torej v bolni�nici sploh nisi spal.

Vnovi� priznam krivdo.

Prav sem imel. Zakrpate nas,
pa gremo z novo pu�ko spet v boj.

Krog se nadaljuje,
dokler ne umremo.

Vidim, da je tudi
tvoj sarkazem lepo okreval.

Nikoli ga ne bom izgubil,
vzel ga bom s sabo v pekel,

da bova s hudi�em
na enakem nivoju.

Ne umri, Hans.
-Je to ukaz, sestra?

�e je,
povej mojemu nadrejenemu.

Rad je na teko�em s tem, kdo sme
umreti in kdo ne. Zelo pedanten je.

Eden od naju mora v vojno,
sicer bo cesar zelo jezen.

Vr�eva kovanec?

�e naprej sem imela
govore za sufra�etke.

Postajala sem slavna,
nepremi�ljeno slavna.

Kako naj vedo, kaj je dobro za nas?
Me ne vemo, kaj je dobro zanje.

Enaki smo v vseh pogledih.

Igrate se z ognjem, Edith.

Vem, da je to
va�a najljub�a igra�a,

toda ali ne vidite,
da imajo na�i voditelji brade?

Nekateri celo dalj�e od mene.

Kaj vam to pove?

Da so mo�ki, ki pri�akujejo,
da bo �enska ubogala. Gre za to?

Pomembno je vedeti, katero bitko
izgubiti, da bi dobili vojno.

Kaj pa tisti bradati fosili
sploh vedo o vojni?

Draga �ganica.
Thomas Mann je napisal,

da je vojna zgolj
strahopeten pobeg od te�av miru.

Ko bo mir pri�el, in neizbe�no bo,
saj Nem�iji zmanjkuje streliva,

se nadejam, da se bosta
ko��ka najinih �ivljenj spet na�la.

Rad bi te videl, �ganica.
Stra�ansko te pogre�am.

Hansa je ljubila. To je o�itno
celo po Adijevi definiciji.

Bila sta si usojena.
-Stvar ni tako preprosta.

Zelo ga je pogre�ala.

Ljubezen...

Ljubezen, ki ljubiti mi velela...

Dante. Paolo in Francesca.

Navdu�ena sem.

Nikar. Teh vrstic se spomnijo
le globoko prizadeti.

Ste globoko prizadeti?

Adi se z boji��a ni vrnil.

Iz Berlina sem dobila
li�no pisemce.

Z �eleznim kri�cem.

Na moje presene�enje se je
iz tega izcimilo nekaj dobrega.

Ko bi le imela tvojo vero, Anna.

Mojo vero?

Vsak dan je na preizku�nji.

Ugotovila sem, da za trpljenje
ni �ude�nega zdravila.

Zato se temu re�e vera.

Res si �elim,
da bi imela tvojo vero.

Saj jo ima�.
To vidim v vsem, kar po�ne�.

Le preve� trmasta si,
da bi to priznala.

�e leta stoji�
pred nezaklenjenimi vrati.

Zakaj jih kon�no ne odpre�
in ne stopi� skozi?

Kristus zdaj nima ve� telesa,
razen tvojega.

Ne rok, ne nog na Zemlji,
razen tvojih.

Tvoje so o�i, skozi katere zre
z usmiljenjem na svet.

Tvoja so stopala,
s katerimi stopa po poti dobrega.

Terezija Avilska to pravi o Bogu,
ki je vratar do moje vere.

Terezija Avilska? -Karmeli�anka
iz 16. stoletja. �enska in pol.

Njeni predniki so bili Judje.
-Res?

Tam je, glej.

Nad oltarjem.

Vse to je tako abstraktno, Anna.

Tudi matematika je,
dokler ne gre� po nakupih.

To je bilo zame nekaj novega.

V sinagogo so ljudje
hodili le k bogoslu�ju,

ta gospa pa je prekinila
vsakodnevne opravke,

da je obiskala cerkev, kot bi
�la obiskat dragega prijatelja.

Terezija Avilska.

O njej sem hotela izvedeti ve�.

Bog se ne premakne.
Potrpljenje dose�e vse.

Kdor ima Boga,
mu ne manjka ni�.

Zadostuje zgolj Bog.

Preprosto govoriti z Vsemogo�nim,
kot bi govorili z lastnim o�etom,

ne da bi razmi�ljali,
ali so besede prave ali ne,

temve� samo izre�i prvo,
kar nam pride na misel,

ne da bi se bali,
da Ga bomo u�alili,

to je molitev.

To je Kristusova resnica.

Anna, razmi�ljam,
da bi postala kristjanka.

Ali �uti�, zares �uti�,
da mora� to storiti?

Mislim, da to �utim.
Mogo�e bom tako spet na�la Boga.

Kaj pa pri njem najbolj pogre�a�?

Ko sem bila �e majhna,
do koder mi se�e spomin,

sem obo�evala o�eta.

Komaj sem shodila,

a sem vedela, da sem varna,
�e sem mu pustila izbrati pot.

Kar koli je naredil,
tudi najmanj�o malenkost,

je naredil
iz brezpogojne ljubezni.

Nau�il me je resnice o ljubezni.

In zdaj mi je Terezija
pokazala pot nazaj.

Ti si mi pokazala pot nazaj.

Zakaj pa se mi potlej zdi,
da te to ne osre�uje?

Odlo�ila sem se,
da bom imela naslednji mesec

govor za Prusko �ensko zvezo.

Razmi�ljam, da bi se na poti
oglasila �e doma. -Lepo.

�e skoraj leto dni te ni bilo.
-Maja bo eno leto.

Nikoli nisem nehala biti Judinja.

Le izgubila sem vero v Boga,
zdaj pa se v meni spet prebuja.

Nisem pa nehala biti Judinja.
-Vem.

Pomembno je, da to ve�.
Tudi Jezus je bil Jud. -Seveda.

In nikoli ni nehal biti Jud.
-Edith.

Potrebuje� njeno odobritev, kajne?

Imela bom govor
za Prusko �ensko zvezo.

Vem, Erna mi je pisala.

S tabo bi �la rada skozi besedilo.
-Res?

Da �e ti doda� kaj svojega.

Mami, v �ivljenju
si ogromno dosegla.

In to kot samska �enska v svetu,
ukrojenem po mo�kih merilih.

Od tebe bi se lahko
marsikaj nau�ili.

Nau�ili? Kaj pa vem.

V novicah sem prebrala
tvoje govore. -Res?

O govorih in vsem tem
ne vem veliko,

a se mi zdi,
da bi lahko bila malce bolj...

Politika ni ravno za �enske,
se ti ne zdi?

Jutri gremo v sinagogo.
Bi �la rada zraven?

Z veseljem grem s tabo in sestrama.
-Lepo.

"Prizadevamo si za razumsko
utemeljen antisemitizem,

ki bo vodil do sistemati�ne odprave
judovskih privilegijev.

Kon�ni cilj teh zakonov

je odstranitev vseh Judov."

Napisano je v mno�ini.

Saj vemo,
kdo je mi�ljen s tem. Kristjani!

"Med nami �ivi
nenem�ka, tuja rasa,

ki no�e in ni zmo�na �rtvovati
svojega rasnega zna�aja in �uta.

Ti tujci so Judje.
Adolf Hitler."

Vse ve� ljudi ga poslu�a.
Na Bavarskem ima �e veliko vpliva,

Bavarska pa je skoraj
stoodstotno katoli�ka.

Raje vidim, da nima� Boga,
kot da ima� tega.

V sramoto si mi.
-Mati!

Pravijo, da je ta mo�ak, ta Hitler,
samo navaden gore�ne�.

Nem�ija jih je imela �e precej,
a smo jih vajeni.

Taki pridejo in gredo,
mi pa obstanemo.

Ne sodi Kristusa
po teh svinjah.

Ne sodi mene.
-Doka�i mi.

Poka�i, da nisi ena od njih.

Draga �ganica.

Vrnil sem se iz vojne,
saj po premirju ni bilo smiselno,

da bi se sam bojeval naprej.

Zelo sem se veselil,
da te bom spet sli�al.

Misel nate mi je pomagala
pre�iveti tisti pekel.

Tvoja ti�ina je pomenljiva.

Ne vem sicer,
kaj naj bi pomenila,

a ker sem optimist,
se bojim najhuj�ega.

Pi�i mi, prosim.

Zahtevamo enake pravice kot mo�ki!

Ne bodo nas imeli na vrvici,

da bomo samo
kuhale in �istile.

Verjamem v pogum.

Verjamem v mo� so�utja.

Verjamem, da je v vsakem od nas
dovolj moralnosti,

da so�ustvuje
z drugim v trpljenju.

Vsak �lovek se mora odlo�iti,

ali bo hodil v lu�i
kreativnega altruizma

ali v temi
uni�ujo�e sebi�nosti.

Strah pred lastno smrtjo
je pogojen s strahom drugega.

Kot �ivimo skupaj v so�utju,
bomo skupaj tudi umrli.

Profesor Husserl, kak�na �ast.

Lahko stopite ven, profesorica?
-Zakaj neki?

Pred svojimi �tudenti
ni�esar ne skrivam. -Prav.

Gospoda sta vas pri�la
pospremit iz predavalnice.

Iz predavalnice?
Zakaj pa, profesor?

Zakaj niste poslu�ali mojih svaril?

Za va�e radikalne govore
za Prusko �ensko zvezo gre.

Berlin zahteva,
da vam odvzamemo profesuro.

Zaradi �esa pa?

Zaradi nagovarjanja k uporu.
-Prosim?

Mar mislijo, da sem Sokrat?
-Ne.

Mislijo, da ste Edith Stein,
in to je zanje povsem dovolj.

Ne morete ni�esar ukreniti?
-Bojim se, da ne.

Zvezane roke imam.

Potem veste,
kako se po�utimo �enske.

Oglejte si ta fenomen,
dragi �tudentje, dragi profesor.

Katera dr�ava
postavlja raso in spol

nad �love�ke vrednote
in dostojanstvo?

Tej dr�avi
zdaj slu�i va�a filozofija.

Zdaj se lahko posvetim
zares pomembnim stvarem.

Svet se naglo spreminja, Anna.

Saj si sli�ala govore
tistega Hitlerja, kajne?

Navaden pavliha je,
samov�e�en obsedenec.

Tudi jaz sem tako mislila,

a �e obvladuje Drexlerjevo
Delavsko stranko,

ki po novem zagovarja
nejudovski socializem.

Politiki izjavijo marsikaj,
samo da bi dobili glasove.

Ne. Mislim,
da je imela mati prav.

Val nestrpnosti
se spet obra�a proti Judom.

In kaj vse to pomeni zate?

Kot �enska se borim
za pravice �ensk.

To moram storiti tudi
za na�e ljudstvo. -Kako to misli�?

Hitlerjevo gibanje
naj bi bilo kr��ansko.

Morda Kristus �eli, da doka�em
njihovo zmoto kot ena od njih,

kot Terezija Avilska.
-Razmi�lja�, da bi postala nuna?

Edith!

Kaj pa tisti mo�ki
z �elezni�ke postaje v Berlinu?

Kaj je bilo z njim?
-Ne vem.

Edith je bila glede tega
zelo skrivnostna.

Dvomim, da sploh kdo ve.

Razen... Edini drugi mo�ki,
ki je videl v njeno du�o.

Ime mu je Eugen Breitling.

Slu�buje kot �kof,

na�li ga boste
v Freiburgu v Schwarzwaldu.

Pozdravljeni, Michael.

Pri�akovali smo vas.
-Me veseli.

Sedite. -Hvala.

Gd�. Reinach mi je povedala,
kaj raziskujete.

Upam, da za Bo�jo slavo.

Ali za New York Times,
kar pa� dose�e ve� ljudi.

Povejte mi, kaj bi radi vedeli
o na�i dragi Edith?

Samo trenutek. Najprej...

Kdaj je Edith Stein postala
Terezija Benedikta od Kri�a?

Bilo je decembra leta 1921,

na drugo adventno nedeljo,
�e me spomin ne vara.

Udele�ila sem se katoli�ke ma�e,
da bi jo sama do�ivela.

O freibur�kem �upniku Breitlingu
sem sli�ala veliko dobrega.

Anna mi je povedala, da je nekaj
posebnega. Takega sem iskala.

V zadnjih klopeh je uzrl
neznan obraz, mene.

Gotovo sem se mu zdela
zelo zavzeta,

saj je med ma�o ves �as
pogledoval proti meni.

Obred se mi je zdel
nenavadno blizek in doma�

zaradi besed
tistega �loveka, Jezusa.

Stvar �al ni tako preprosta,
gd�. Stein.

Ne morete kar priti sem
in postati katoli�anka.

Vsaj ne brez priprav.
-Saj sem pripravljena.

Kar preverite.
Vpra�ajte me kar koli.

O evangelijih, Teolo�ki sumi,

pismih svetega Hieronima,
Hoji za Kristusom, katekizmu,

Izpovedih svetega Avgu�tina.

Od kod sploh poznate
Teolo�ko sumo?

Kako naj kdo razume ontologijo,
ne da bi prebral Sumo,

Monologion svetega Anzelma
in Brentanove �tudije Aristotela?

Mar niso to temelji okro�nice
Immortale Dei pape�a Leona XIII.?

Draga mati,
po�iljam ti vabilo na svoj krst,

�eprav globoko v sebi razumem,
kako te�ko je to zate.

To ni za�etek
novega �ivljenja,

temve� le evolucija
mojega odnosa z Bogom.

Ne opu��am svoje vere,

temve� moja ljubezen do Boga
le dozoreva.

Ugotovila sem,
da sem se zaljubila v Kristusa.

Kako pojasniti nepojasnljivo?

Leta 1453

so breslavske Jude
pregnali iz mesta.

41 so jih se�gali na grmadi,

ker jih je fran�i�kanski pater
Janez Kapistran

po krivem obto�il
oskrunitve posve�ene hostije.

Kadar pre�kam trg Bl�cherplatz,

�e vedno zaznam vonj
po za�ganem mesu,

�eprav so odtlej
minila �e stoletja.

Kako si lahko prepri�ana,
da ne bodo nekega dne

tebe obto�ili
skrunjenja posve�ene hostije?

Terezija, krstim te

v imenu O�eta

in Sina in Svetega Duha. Amen.

Kristusovo telo.

Amen.

Draga mati.
Ob tvojem pismu me je stisnilo.

Grozodejstva, o katerih pi�e�,

�eprav storjena v Kristusovi
cerkvi, niso Kristusova.

Boga ne smemo soditi zaradi dejanj
�loveka, kajti ve�ji je od njih.

Jezus je bil eden od nas.

Zakaj mi nisi odpisala?

Posku�ala sem,

a ko sem za�ela, sem videla,
da nimam o �em pisati.

Razen o drobnarijah,
a vem, da za to ne mara�.

Od tebe bi sprejel
besede kakr�ne koli veli�ine,

velike, srednje in drobne.

Romantik zelo odprte sorte sem.

Za to gre torej? Za romanco?

Hans, moje �ivljenje
se je obrnilo na glavo.

Vidim.

Rekla si mi,
da nisi �e nikogar poljubila.

Kljub vsiljivi drznosti
pa nisem �enskar.

Zaljubil sem se vate, Edith.

Nisem si mogel pomagati.
Saj bi okrivil bombe, a...

Tudi tvoje prelepe o�i
so imele nekaj pri tem.

�ganica.

Edith.

Ne morem ve� �iveti brez tebe.
To bi bilo kruto do obeh.

Potrebujem te.

Kot veli navada v takih primerih,
te prosim za...

Razmi�ljam, da bi postala nuna.

Resno misli�.

�utim se poklicano za to,

toda moj spovednik mi svetuje,
naj po�akam. -Hvala bogu.

Ho�e, da sem povsem prepri�ana.
-Torej nisi.

Ne potrebujem duhovnika, pi�e ti
v o�eh. -Zadeve mi ne olaj�uje�.

Kaj sploh pri�akuje� od mene?

Pravkar si mi povedala,
da je moj edini tekmec Bog.

Kaj naj storim?
Naj si pobelim brado?

Potrebujem nekaj �asa.
-Prav, 48 ur.

Hans, kar koli bom storila,
mora biti povsem predano resnici.

Ne glede na to,
kako in koga ljubim,

me mora ta ljubezen izpolniti.

Z ni�imer drugim
se ne bom zadovoljila.

Vem.

Tak�na si.

Ti lahko pi�em?
-Seveda.

Mi bo� odpisala?

Trmast sem, ve�.

Ko nekaj ho�em...

Ne odneham.

Povej mu to.

Ali poklicanost res pomeni
zatreti naravne nagone?

Zveza z Bogom
je �lovekov najnaravnej�i nagon.

Tu blizu stoji gora Feldberg.

1500 metrov ima, popoldanska tura
za izku�enega pohodnika.

Na poti je tudi del,
ki se imenuje "ma�ja steza".

Ozka je in strma,
zares primerna le za ma�ke.

Skoraj sem �e dosegel vrh,

bilo je junija leta 1958,

nato pa sem izgubil zbranost.

To se rado zgodi.

Bli�je ko si vrhu,
bolj ga ima� za samoumevnega.

En napa�en korak, pa pade�.

Z Bogom je enako kot z gorami.
Ne sme� ga imeti za samoumevnega.

En napa�en korak,
pa �ivi� povsem narobe.

Prav to bi se lahko
zgodilo tudi Edith.

Poklicanost ni preprosta,
verjemite mi.

Tudi zanjo ni bila.

Zaradi njene matere?

Tudi zaradi nje.

Ampak ne samo zaradi nje.

Hans Lipps. -Ko je �la leta 1934
v samostan, ga ni ve� omenila.

Trenutek. Edithina sestra
mi je dala njen dnevnik.

Tam ni ni�esar.

Erna mi je pred leti
poslala kopijo.

Dnevnik znam prakti�no na pamet,
a Hans v njem ni omenjen.

Vsaj ne po letu 1934.
-Od leta 1922 do 1934.

12 let je �akala, kam jo bo odneslo
�ivljenje. Kako je zdr�ala?

Sklenila sva dogovor,
da bo pisala knjige,

pou�evala primerjalno teologijo
in versko vzgojo ter delala dobro,

dokler ji Bog ne bo dal
jasnega znaka, naj gre v samostan.

Znaka? -Ameri�ani temu pravite
"strel, ki ga sli�i ves svet", ne?

Govoril bo firer.

Nem�ki narod je lahko sre�en,

da bo ve�nih prividov
naposled konec

in bodo dobili trdno oporo.

S tem zavedanjem
bo prevzel vodenje naroda,

trdno odlo�en, da bo oblast obdr�al
in je nikoli ve� izpustil!

O�ka, naj neha.

Bojim se ga.

Naj neha. Bojim se ga.
-Michael?

Naj neha. Bojim se ga.

Michael!

Michael, zbudi se!

Michael, zbudi se!

Si v redu?

Nemec si.

Kje si se rodil?

Kje? Povej mi.

V Hamburgu.

Naj pomislim.
Ima� jih skoraj 30.

Sli�al si Hitlerjeve govore, ne?

Bil si tam.

�al mi je.
Tega nisem mogel vedeti.

Tisti govor
so neprestano predvajali po radiu.

�e posebej na kristalno no�.

Vedno znova,
dokler nismo pobegnili.

Jud si.

Kako ti je uspelo pre�iveti?

�al mi je. Tu nisem zaradi sebe.
-Si prepri�an?

Lahko ti pomagam.
-Ste izganjalec hudi�a?

Nisem. Vem pa, kaj je zlo.

Tudi jaz sem padel,
a ni bilo Boga, ki bi me ujel.

Prosim vas.

Uredniku moram poslati �lanek.

Ostaniva pri Edith.

Njegova antisemitska retorika
je o�ivela kot prikazen.

Nacisti so �eleli odstraniti
zlasti spreobrnjene Jude,

ki so jih ozna�ili
za rasne izdajalce. Hvala.

Edith ni mogla
ve� slu�iti svetu,

saj je tisti svet ni ve� hotel.

Vsa besna je pri�la do mene.

�as je za izpolnitev obljube, o�e.

�e Hitlerjeva izvolitev
ni neizpodbiten dokaz,

da moram med karmeli�anke,
potem ste slepi.

Moje ljudstvo me potrebuje.

Edith me je prosila,
naj pripravim mapo,

da se bo Cerkev neko� lahko
ogradila od Hitlerjeve norosti.

Nacisti so
�e od vsega za�etka

hoteli lo�iti nem�ko dru�bo
od Katoli�ke cerkve

in jo podrediti
svojim poganskim prepri�anjem.

Zato so kmalu po Hitlerjevem
vzponu na oblast leta 1939

kr��anske obrede
nadomestili poganski.

Kr��anstvo
sem morala soo�iti z resnico.

Zakaj niste �esa storili?

Vi, Katoli�ka cerkev?

Ljudje bi vam prisluhnili.

Zakaj niste ukrepali?

Lahko bi kaj rekli.

Dajmo, poslu�am vas.
Povejte mi, zakaj.

Zakaj Cerkev ni storila ni�esar,
da bi ustavila

organiziran, vsesplo�en poboj
ve� milijonov Judov?

Zaradi nevednosti, strahu, norosti,
strahopetnosti in podobnega.

V�asih se spra�ujem,

kako bi bilo,
�e bi bil takrat jaz pape�.

Bi bil dovolj drzen,

da bi iz Cerkve izklju�il
vse katoli�ane in katoli�anke,

ki so bili povezani
s holokavstom?

Ne le vrhovne naciste,

temve� vse nacisti�ne vojake,
ne glede na �in,

ki so kdaj
prestopili prag Auschwitza.

Nisem bil pape�, hvala Bogu.

Ampak...

Kot ve�ina sem bil
preprosto prenaiven,

da bi verjel,
da je lahko kdo tako okruten.

Da so ljudje,
pripadniki civiliziranega naroda,

zmo�ni pobijati druge ljudi

kot �kodljive �u�elke.

Kaj pa Edith?
Kaj si je mislila ona?

�utim te�o kri�a, o�e,

Njegove trnove krone
in poni�anja.

Njegovega poni�anja?

Bilo je njeno poni�anje. Pred
deportacijo je bila v Amersfoortu.

Lahko bi pobegnila,
dokler je bilo �e mogo�e.

Zakaj ni?
-Zakaj si omenil Amersfoort?

Na Nizozemskem je bilo ve�
prehodnih tabori�� za Jude.

Leeuwarden, Vught, Mechelen.
Zakaj si omenil Amersfoort?

Si bil tam tudi ti?

Si jo sre�al?
-Nekje sem prebral.

La� je smrtni greh.
-Odgovorite mi!

Zakaj Edith ni pobegnila,
ko je imela prilo�nost?

�esa tak�nega ne bi nikoli storila.

Nikoli ne bi zapustila
svojega ljudstva.

To je, kot bi zapustila Jezusa
po zadnji ve�erji. -Apostoli so ga.

Pa so ga res.

Bili so zagrenjeni,
bilo jih je strah,

po�utili so se izdane.

Tudi jaz sem bil po padcu
zelo zagrenjen.

O�itno tega �e niste
povsem predelali.

Razmi�ljal sem celo,
da bi talar obesil na klin.

Toda Bog ne mara ljudi,
ki se kar tako vdajo.

Mogo�e je prav zato Edith ostala
in �la med karmeli�anke.

Po manj�em ovinku, kajpak.

Po obedu sem bila
ves ve�er pri materi.

Ko sem jo spravljala spat,
sem �utila njeno globoko �alost.

Edith Stein.

Gospod, poklical si me po imenu.
Tukaj sem.

Pri�la sem,
da izpolnim Tvojo sveto voljo.

Draga h�i, kaj �eli�?

Gospoda prosim le za eno.

�elim si samo,

da bi do konca svojih dni
bivala v Njegovi hi�i.

Si svojo odlo�itev
dobro premislila?

Sem, po Bo�ji milosti.

Si pripravljena slediti
Sinu �lovekovemu, svojemu mo�u,

povsem in vse do konca?
-Sem, po Bo�ji milosti.

Preden sprejme�
te ve�ne zaobljube,

se mora� odre�i
vsem stvarnim in moralnim pravicam

do vsakr�ne lastnine
na tem svetu.

Jaz, Edith Stein, obljubljam,
da bom vse dni svojega �ivljenja

sledila svetemu evangeliju
Jezusa, na�ega Gospoda.

�ivela bom pokorno,
brez lastnine in vzdr�no.

Do konca svojih dni.

Kako si drznejo? Judje na obmo�ju
Nem�ije �ivimo �e dlje od Nemcev,

od drugega stoletja. Poglejte!

Poroke med Judi in nem�kimi
dr�avljani in sorodnimi rasami

so strogo prepovedane.
Kako si drznejo!

No, Hans se na to ne bi oziral.

Res me je ljubil, veste?

Si zato �la med karmeli�anke?
Te je to mu�ilo?

Da bi se otresla negotovosti glede
tega, kar bi ali ne bi storil?

Gre za to, Edith?

Nikakor, o�e.

Bodite no resni.
Sploh ne gre za to.

Moje poslanstvo, moja naloga
in naloga vseh kristjanov je,

da ne dopustimo,
da se dogajajo take stvari.

Sveti o�e mora nemudoma ukrepati.
Pisala mu bom.

Sveti o�e,
kot otrok judovskega naroda

in zadnjih 12 let
tudi otrok Katoli�ke cerkve

si Vam drznem omeniti nadlogo,
ki zatira na milijone Nemcev.

Nacisti�ni voditelji �e leta
spodbujajo sovra�tvo do Judov.

Pri�li so na oblast
in oboro�ili svoje prista�e.

Seme sovra�tva je vzklilo. Za to,
kar se zdaj dogaja v Nem�iji,

je odgovorna oblast,
ki se ima za kr��ansko.

Mi, ki stanje v Nem�iji
vidimo z odprtimi o�mi,

se bojimo za ugled Cerkve.

�e se bo molk
Va�e svetosti nadaljeval

in bo odgovornost padla
na nacionalsocializem,

mora pasti tudi na tiste,
ki ob takem dogajanju mol�ijo.

Je Edith Cerkvi kdaj oprostila,
da je naredila tako malo?

Ukrepala je tam, kjer Cerkev ni.

Bila je ena redkih,
ki se je nacistom upirala do konca.

Kaj se je zgodilo?

Politi�ne razmere za Jude
so se zaostrile.

Obiskala sem dru�ino.

�ivjo, mami.

Kako je z njim?

S kom?

S tistim mladeni�em,

ki ti je po�iljal pisma
iz Francije.

Kako mu je �e bilo ime?

Hans Lipps, mami.

Ga ljubi�?

Da, mati.

Lepo.

Obiskali sta me,
da bi se pogovorili o begu.

Rotili sta me, naj grem z njima,
a sem ju zavrnila.

Kaj pa Rosa?

Pozimi tistega leta
je bila kr��ena

in se je pridru�ila Edith
pri karmeli�ankah.

Je postala redovnica?
-Ne.

Po materini smrti
je dru�ina razpadla,

Rosa pa je ostala sama na svetu.
No, sama z Edith.

Postala je njena najve�ja
zaveznica, ko je pri�el �as,

da je Edith naposled za vedno
zapustila svojo domovino.

Poveljnik Birnleitner? Sem sestra
Terezija Benedikta od Kri�a.

Kaj lahko storimo za vas, sestra?

Sem nuna iz samostana v Echtu.
-Ja, in?

Zaradi svojega porekla vas �elim
obvestiti, da �ivim v Echtu.

�e je kaj narobe,
ker �ivim tam in sem Judinja,

vas prosim, da to re�ite z mano,
moje sestre pa pustite pri miru.

Neverjetno. Po�tena Judinja.

�e prej smo vedeli, da ste tu.
Daj mi mapo za Echt.

Stein... Aha, tukaj.

Prispeli ste konec leta
skupaj z Roso Stein.

Dr�i?

Avto te bo odpeljal
do Medemblika,

kjer te bo v pristani��u
pri�akal jezuit Alting.

Od tam bo� z vla�ilcem odplula
v Kungsbacko na �vedskem.

Tam bo� varna, dokler ti jezuiti
ne uredijo prevoza v Ameriko.

To izro�i kapitanu vla�ilca.
Dogovorjeni smo za ta znesek.

Pazi, da te ne opetnajsti.
Niti beli�a ve� mu ne daj.

Mati ni bila edina v dru�ini
s trgovsko �ilico.

Zberi se, Rosa. To je pomembno.

Edith, preljuba sestra, misli�,
da bom pobegnila brez tebe?

Mora�, Rosa.
Jaz sem te zvlekla v to godljo.

�e ne bi bilo mene,
bi bila z Erno na varnem v ZDA.

Potlej pa pojdi z mano.

O�e Alting
ima gotovo prostora za dve.

O tem sva �e govorili.
Ne morem oditi.

Sem spadam.
-Jaz tudi.

Verjetno ho�e� re�i,
da zaradi krsta.

Nekaj posebnega si, Edith.

Nisi pa Kristus.

Tu sem zaradi Kristusa,
ne zaradi tebe.

Narodnost?
-Nem�ka.

Rasa?
-Judovska.

O�etova in mamina rasa?
-Judovska.

Rasa dedka? Babice?
-Judovska.

Rasa pradedka? Prababice?
-Judovska.

Zakaj ste postali redovnica?
-Da bi slu�ila Kristusu.

Do nadaljnjega so ju izpustili,
a sta morali nositi rumeni zvezdi.

Nacisti so bili pa� sadisti.

Kot ma�ka, ki se igra z mi�jo,
preden jo pokon�a.

Edith se je tega
seveda zavedala.

Zato me je prosila,
da sem bil pri�a pri temle.

Njena oporoka.

�e vnaprej sprejemam smrt,
ki mi jo je Bog naklonil.

Popolnoma sem podrejena
Njegovi sveti volji.

Naj sprejme moje �ivljenje in smrt
v �ast in slavo svojega imena,

za potrebe svoje svete Cerkve
in za judovsko ljudstvo.

To je bil njen konec.
-Ne �e.

Cerkev je �e zadnji�
potisnila v pravo smer.

Pisala je nad�kofu Walzerju
in drugim �kofom po Evropi

in jih pozvala, naj storijo tisto,
kar se je pape�u zdelo neprijetno.

Opomnila jih je,
da se �as izteka,

saj so,
kot se je izrazila,

izku�nje zadnjih let
razgalile spletke,

ki so ve� kot o�itno usmerjene
v vojno popolnega uni�enja.

Je res napisala uni�enja?
-Da.

Walzer in drugi niso mogli ve�
ostati gluhi za njene krike.

Morali so se oglasiti proti
Hitlerju. -Kon�no ji je uspelo.

Toda posledice
so jo stale �ivljenja.

Pridi, takoj morava od tod.
K na�im greva.

Hvala za �udovit dan.

Izvedel sem veliko o dveh
izjemnih ljudeh, Edith in vas.

Michael. Kje si videl Edith?

V Amersfoortu, 2. avgusta.

Mama je ravno dopolnila 29 let,
jaz sem jih imel sedem. -Nadaljuj.

Razumem.

Pojdi z Bogom.

Tu tako ali tako
nimam veliko izbire.

Se tvoj stric ni nikoli poro�il?

Nisem prepri�an. Mama je omenila,
da je bil zaro�en z neko Judinjo,

a se zaradi n�rnber�kih zakonov
ne bi mogla poro�iti.

Kaj ve� o njegovem
zasebnem �ivljenju? -Bore malo.

Bil je, kako se �e re�e...
Zur�ckhaltend.

Zadr�an? -Tako je.

Mama je omenila,
da je pred vojno pisal knjigo.

Jo je objavil?
-Ne.

Toda tu imam
originalni rokopis.

Tu je.

Smem? -Seveda.

Ker sem jo ljubil...

Moral bi ji pojasniti,
da Hitler za naju ne bi bil ovira.

Lahko bi za�ivela drugje.

Ogromno sem ji hotel povedati,
ko sem jo iskal po tistem vlaku.

Najve�, kar lahko zapusti �lovek,
je, da zapusti Boga zavoljo Boga.

Mojster Eckhart, 1260-1327.
A kaj ti bom jaz citiral filozofe.

Hans. Kaj pa ti tu?

Si pozabila, da sem trmast?
Ne bom obupal nad tabo.

Saj sem ti pisala.
-Ja, ja, nune, zaobljube in vse to.

Prejel sem pismo. Ampak potem
sem se v zadevo malo poglobil.

V srednjem veku
nunstvo ni bilo nobena ovira.

Recimo pri ur�ulinkah
iz Louduna v Franciji leta 1633.

Joj, danes sem res poln �tevilk.

Zgodba gre takole.
Sestra prednica Jeanne des Anges...

V�e� mi je njeno ime. Des Anges.
Kar zdrkne z jezika.

Bila je nekoliko
labilnega temperamenta,

pravzaprav obsedena z demoni.
-Hans.

Prosim, ne delaj mi tega.

Ve�, kaj �utim.

Kaj �utim do tebe.

Prosim, ne delaj mi tega.

Res to ho�e�?

Kaj bom brez tebe?

Ko bom stopil z vlaka, kako
naj pre�ivim preostanek �ivljenja?

O�itno bom moral
preprosto najti nekoga drugega.

Deus ex machina, ki mi bo iz glave
izbrisal vse misli o Edith.

Tudi ti si na�la svojega
deus ex machina, kajne?

Kajne?

To je torej slovo.

�e bo �e kak�na vojna, bova morda
spet pristala v istem jarku.

In se spet poljubila.

Hans!

Tudi jaz �utim enako.

Bodi sre�na, �ganica.

Rad bi razumel, kaj je �utila.
Strah, ob�alovanje, bes?

Ljubezen, Michael.
�utila je ljubezen.

Prebral sem dnevnik.
-Dala sem vam kopijo.

Ne, Erna.
Prebral sem Hansov dnevnik.

Hansov dnevnik? -V M�nchnu
sem na�el njegove najgloblje misli.

V dnevniku so strah, ob�alovanje
in bes. In ogromno ljubezni.

Vem, kaj je bilo v njegovem srcu.

Rad bi vedel, kaj je bilo
v zadnjih dneh v Edithinem.

Je �utila ljubezen do Hansa?

Ali do...

Do Boga?

Do obeh, Michael.

Nekaj imam za vas.

Kolikor vem,
so to Edithina zadnja pisma.

Frances Claire
mi jih je poslala

skupaj z drugimi pismi, ki jih
Edith ni imela prilo�nosti poslati.

No� je nekaj naravnega,
nasprotje lu�i.

Ogrinja nas in vse stvari.

Ni predmet
v pravem pomenu besede,

no� je nevidna in brezobli�na,

pa vendar jo opazimo.

Kot zaradi lu�i
stvari izstopajo,

tako nas no� povle�e
v svojo �rnino.

Obsodi nas na samoto,
nas spremeni v sence, duhove.

No� je slutnja smrti.

Ni predmet
v pravem pomenu besede,

no� je nevidna in brezobli�na,

pa vendar jo opazimo.

Kot zaradi lu�i
stvari izstopajo,

tako nas no� povle�e
v svojo �rnino.

No� je slutnja smrti.

Draga Frances Claire,

sino�i je s kov�kom prispela
prednica iz drugega samostana.

Ponudila mi je, da odnese s sabo
nekaj pisemc, vklju�no s tem.

Jutri zarana odpelje vlak
proti �leziji na �e�koslova�kem.

Najpomembnej�e za nas
so volnene nogavice in dve odeji.

Za Roso pa toplo spodnje perilo
in vse, kar ima v pralnici.

Ne moremo vedeti,
kako dolgo nas bodo zadr�ali.

Pomagali smo vam
in vam povedali vse o Edith.

Zdaj pa vi pomagajte nam.

Povejte mi
o njenih zadnjih urah.

Nam, njenim bli�njim
to veliko pomeni.

Rodil sem se leta 1935 v Bremnu.

Po kristalni no�i leta 1939
smo pobegnili na Nizozemsko.

Bil sem premajhen,
da bi razumel.

Vohal sem strah.

Julija leta 1942
so nas v Emmnu prijeli

in nas dolo�ili za deportacijo.

Mama je bila osem mesecev nose�a.
-Mojbog.

Bog? Ne.

V Amersfoortu ga ni bilo.

Do prvega tedna v avgustu
smo bili v prehodnem tabori��u.

Nato so nas strpali na vlak.

Dajmo, hitreje!

Gremo, pojdi �e!

Gremo! Naprej!

Samo �e malo. Lu� je tu.

Ena, dve, tri, potisni.

Ena, dve, tri, potisni.

Dihaj. Potisni.

�e enkrat, prosim.

Tako, ja. Potiskaj.

Fant.

Videti si krepak. Kako ti je ime?
-Michael.

�udovito ime. Ime nadangela.

Se lahko zrine� tam skozi?

Ko bo� skozi, sko�i na tla.

Poleti so tla mehka,
ni� ti ne bo.

Poskusi pristati na nogah.

Ob pristanku se prekobali na bok
in se kotali naprej. Razume�?

Kaj pa mamica?
-To dela� zanjo in za sestrico.

Mamica bi hotela,
da to naredi�.

Imela te je rada.

Zdaj moramo pa pohiteti.

Tabori��e ni ve� dale�.
Vlak bo upo�asnil in vse bo la�je.

Samo eno si zapomni.
Ko pristane� na tleh, teci.

Steci v gozd,
kar te nesejo noge.

Pobegni �im dlje od vlaka.

Pojdi. �ivi svoje �ivljenje.

Pohiti!

Pohiti! Teci!

Jaz, Edith Stein,

obljubljam,
da bom vse dni svojega �ivljenja

sledila svetemu evangeliju
Jezusa, na�ega Gospoda.

�ivela bom pokorno,
brez lastnine in vzdr�no.

Do konca svojih dni.

Kdo si pa ti, pobi�?

Pridi.

Pridi.

Hvala.

Je vojne konec?

Ja.

Kdo je bil pora�en?

Vsi.

Ime?
-Rainer Praeger.

Narodnost?
-Poljska.

Ime?
-Michael.

�e priimek.

Michael Praeger.

Si lahko zagrenjen, �e izgubi�
nekaj, kar sploh ni bilo tvoje?

Edith Stein je bila 9. avgusta 1942
usmr�ena v plinski celici

v uni�evalnem tabori��u
Auschwitz. Imela je 49 let.

Po 40 letih polemik in poro�anja
novinarjev, ko je Michael Praeger,

jo je pape� Janez Pavel II.
11.10.1998 razglasil za svetnico.

Kot sveta Terezija Benedikta
od Kri�a je zavetnica Evrope.

Vsem �enskam... Ne pustite,
da vam usodo krojijo strahovi.

Zaupajte ob�utku in zdravi pameti.
Vedno bodite predane resnici.

Ljubezen naj vas izpolnjuje.
Ne zadovoljite se z manj.

Beatrice svojim potomcem.

V glavnih vlogah

Prevedel Martin Medved

Preuzeto sa www.titlovi.com