All language subtitles for Mankind.The.Story.of.All.of.Us.Part1 slo

Rojeni smo za preživetje.

V svetu polnem nevarnosti.

Stiske nas delajo močnejše.

Sanjamo nemogoče sanje

in iz njih delamo prihodnost.

Naš planet smo oblikovali
z novimi viri in inovacijami,

z novimi stremljenji,

z močjo novih ljudi

in z njimi ideale in ideje, ki še
vedno oblikujejo naša življenja.

Ob vsem kaosu na tem
neprizanesljivem planetu

večini vrst ne bo uspelo.

Toda za eno vrsto se bodo prav
vsi delčki sestavili v celoto

in nabor tipk bo odklenil
pot k uspehu človeške rase.

To je naša zgodba,
zgodba vseh nas.

Na samem začetku

eksplozija ustvari vesolje,

s tem pa tudi zadnji
atom v naših telesih.

Nešteto galaksij,
brezštevilne zvezde

in okrog njih, modri planet.

Naša Zemlja.

Noben drug poznan
planet ne premore atmosfere

in tekoče vode,

pogoja, ki sta potrebna
za začetek življenja.

13 milijard let po nastanku vesolja
se pojavi prav posebna vrsta,

človeštvo.

Na traviščih vzhodne Afrike se
bo pričel naš boj za preživetje.

Skupina bratov,
njihov vodja

genetski prednik
celotnega človeštva.

Vsak danes živeči človek,
je nosilec njegovega DNA.

Nekaj centimetrov višji od
sodobnega Američana,

naravni športnik,
rojen lovec.

To je njegov dom,

pokrajina v vzhodni Afriki,

laboratorij življenja.

Nedaleč stran od njega,
400 kg mesa,

dovolj hrane za njegovo
šestčlansko družino za mesec dni.

Kmalu jih bo sedem.

Ženska s katero skupaj
delita svoje življenje,

pričakuje svojega
prvega otroka.

Stereoskopski vid,
ki natančno oceni razdaljo,

spretne roke,

hoja po dveh nogah.

Vendar nima nobenega
drugega orožja danega od narave,

kot ga imajo ostali
afriški plenilci.

Ne more teči
hitro kot gepard,

tudi blizu ni po moči levu

in nima čeljusti za drobljenje
kosti, kot jih ima hijena.

Zato izumlja.

Orodje me naredi boljšega,
orožje me naredi močnejšega.

Moraš hoditi po dveh nogah,

da bi lahko imel
svoje roke proste

in s tem, ko so roke proste,
se spremenijo tudi pravila igre

in na tem planetu ne
obstaja nobena druga vrsta,

ki bi bila tako zavezana k
orožju in orodju, kot smo mi.

Človekova sposobnost
nadzorovanja moči,

je ključ do nadzora našega sveta.

Naslednjih nekaj tisočletij bo
preživel v izpopolnjevanju orožja,

ki ubija na daljavo.

Če se pojavi priložnost,
jo moraš zgrabiti.

Imaš samo pol sekunde časa
in to je tisti trenutek,

v katerem, če se boš
odločil pravilno boš jedel

in preživel, če pa ne,
boš pa umrl.

Priprava plena je največjega
pomena za naše preživetje.

Pri 300 stopinjah zagori.

Ogenj.

Naš planet je edino znano
mesto v vesolju,

kjer so pogoji pravi,
da lahko gori ogenj.

Prav ogenj nas je
naredil takšne kot smo.

Kuhanje naše hrane nam
je omogočilo lažjo prebavo.

Zdaj se prične razgradnja maščob,
ogljikovih hidratov in beljakovin,

še preden smo hrano sploh prežvečili.
Prebava je tako veliko lažja,

kar pomeni, da smo dobili manjši
želodec in zato večje možgane.

Boljša prehrana pospeši delovanje
človeških možganov.

V več kot 2 milijonih let se
velikost možganov več kot podvoji

in nastane na trilijone
živčnih povezav.

Najbolj kompleksna struktura
v vesolju nam omogoča razmišljanje,

komuniciranje

in ljubezen.

Prav mogoče je, da so
začetki naše družbe,

povezani s kuhanjem
mesa nad plamenom.

Ampak človek ni bil
vedno v vlogi lovca.

Ogenj ga varuje
pred drugimi plenilci,

vendar bo ta par lahko srečen,
če bo doživel trideseta leta.

Njun še nerojeni otrok ima le 50
odstotkov možnosti, da bo nekoč odrasel.

Na planetu obstaja morda
samo okrog 10 000 ljudi.

Toliko ljudi se danes
rodi v samo eni uri.

Razpršeni po majhnih,
izoliranih skupinah,

vedno na robu izumrtja.

Vendar pred 70 000 leti,

je nekaj 100 pionirjev
odšlo iz Afrike

in se podalo na pot
neverjetne pustolovščine.

Vsi mi smo v sorodu s temi prvimi
pionirji, ki so se podali na to pot

izven svoje domovine,
da bi pogledali, kaj je tam čez.

Smo množica nemirnih ljudi.
Vedno gledamo tja čez

in tja čez pomeni preko
oceanov, gora in kontinentov.

To imamo zapisano v našem
genetskem zapisu, v naši DNA.

V 50 000 letih človeštvo poseli Srednji
Vzhod, Azijo, Avstralijo in Evropo.

Nato je sledil rahel odmik
Zemljine osi od Sonca,

kar je za posledico imelo
ohladitev planeta.

Povprečna temperatura
se zniža za 14 stopinj.

Tretjino planeta prekrije led.

Kilometer visoki ledeniki nastajajo
po vsej severni Aziji in Evropi.

Boj za preživetje nas je
naredilo takšne kakršni smo.

Samo nekaj kilometrov stran
od ledeniškega zidu,

kar postane v današnjih
časih Francija,

družina preživlja najostrejše klimatske
razmere, kar jih pozna človeštvo.

Ekstremen mraz je kot živo bitje.
Plazi se okrog tebe in ugotovi,

kje si najbolj ranljiv.
Lahko se prikrade iz tal,

oziroma vseh mogočih kotov
in te preprosto zdrobi.

Izmislili smo si nove mehanizme,
ki so nam pomagali pri preživetju,

vendar je naš svet zahrbten,
bolj kot kdajkoli prej.

Popolni morilski stroji
matere narave.

Največja hitrost: 55 km/h.

Njihove čeljusti stisnejo
s silo 105 kg/cm2,

dovolj da se kosti zdrobijo.

Volkovi so neverjetno učinkovite
krdelne živali. Tako kot mi.

V tem zaledenelem svetu
človeštvo stori velik korak naprej.

Ogenj spremeni
votline v domove.

Živalske kosti
prišilimo v prve igle

in si prvič naredimo
oblačila po meri.

Današnja oblačila za nas pomenijo
modo, toda ledenodobni človek

si je z oblačili grel telo, moral je
ohranjevati toploto kože,

drugače bi lahko umrl.

Na stenah jame pa najbolj
edinstven človeški izum,

upodobitev življenja tistega časa,
prva prava umetniška dela.

Te govorijo: Živel sem,
zavedam se samega sebe.

Sem nekdo.

Človek se tako vse bolj in bolj odmika
od svojega živalskega izvora

in se začne razvijati
v neko novo bitje.

Mogoče so bile slikarije
prvi izraz individualnosti.

Vemo, da smo šli
skozi tisto obdobje,

vendar je lepo videti
otipljiv dokaz o tem.

Nekaj volkov je imelo gene,
ki jih je delalo bolj krotke od ostalih.

To so bili predniki vseh
današnjih živečih psov.

Prvi stik z nami so verjetno
naredili volkovi,

ki so iskali nov vir hrane

in bili pripravljeni potrpeti
dovolj dolgo v naši družbi,

da so nazadnje le dobili odpadke,
ki so jih ljudje metali za votlino.

Naš ledenodobni sovražnik
postane človekov najboljši prijatelj.

Lahko lovi ponoči, lahko
lovi po sluhu in vonju.

Severne jelene bo na obzorju
zaznal že veliko pred tem,

preden se bomo mi
sploh zavedali, da so tam.

Človeka in psa ne
more ničesar ustaviti.

Sta zmagovita kombinacija.

Medtem ko led vse bolj
oklepa planet, se človeštvo

kljub izredno slabim
razmeram razvija naprej,

nato pa se planet
prične ponovno ogrevati.

Do leta 10 000 pr. n. št.
je na svetu že milijon judi.

Sneg se spremeni v dež.

Pred približno 400 generacijami,

na Bližnjem vzhodu, ženska
čigar ime nikoli ne bomo izvedeli,

vzgoji prihodnost človeštva.

Znanstveniki ji pravijo
naša poljedelska mati.

Kar iznajde bo spremenilo
potek zgodbe o človeštvu,

povzročilo bo nastanek novih mest, nove
tehnologije, znanosti in cesarstev,

pa tudi nastanek kriminala,
revščine, bolezni in vojn.

Ledenodobni sneg se
spremeni v poletni dež.

Zemlja je edini znani planet
kjer voda obstaja v tekoči obliki

in kjer pokriva več kot
70 odstotkov planeta,

ter je bistvenega
pomena za življenje.

Medtem ko moški lovijo,
ženske nabirajo divje žito,

Na enem hektarju trave
naberejo skoraj pol tone zrnja.

Vsaka kalorija porabljena z
nabiranjem povrne 50 novih kalorij.

Po skupinah 60 osebkov ali več, se ljudje
naselijo okrog bogatih virov hrane.

Pred 10 000 leti neka ženska
odkrije nekaj pomembnega,

postavi temelje sodobnega sveta.

Zavržena semena
na smeteh skalijo.

To ji da idejo.

Najboljše seme poseje
v rodovitno zaplato zemlje.

Sajenje prvega semena je
prvi korak v smeri civilizacije.

Ljudje izkoristijo
pokrajino sebi v prid

in tako zagotovijo preživetje
sebi in svojim otrokom.

Skrbi za pridelek,
pleve in zaliva z vodo.

Prva poljedelka na svetu.

Od pol hektarja zemlje zdaj
preživi sto krat več ljudi,

kot pa od lova in nabiralništva.

Kmetovanje spremeni pravila igre.

Odloča ali bo na planetu živelo
nekaj milijonov ali nekaj milijard ljudi.

Svet osvoji nova poljščina,

pšenica.

Iz 30 kg pšenice lahko
spečejo 70 hlebcev kruha.

Do leta 3000 pr. n. št.,
kmetovanje doseže južno Anglijo

in postavi temelje
za prihodnost.

Vas,

prva človeška naselbina

in z njimi nov lik,
vodja.

Pameten, brez dlake
na jeziku, karizmatičen.

Pojavijo se prve domače živali.
Prašiči, ovce, koze, govedo.

To je pomembna sprememba.

V tisoč letih je večina še
danes udomačenih živali,

bila namenjena
človeški prehrani.

Vzreja živali je bila ključna
za rast naše populacije.

Toda z nastankom kmetijstva
človeštvo naleti na novo težavo,

na svojega
največjega sovražnika,

bolezni.

Obstajajo številne bolezni,
ki se jih najbolj bojimo,

sifilis, tuberkuloza,
črne koze, kuga.

Prizadele so nas
zaradi sobivanja z živalmi.

Zaradi trdega dela in enolične
prehrane postajamo vse manj zdravi

in manjši. Povprečen
moški je visok le 160 cm,

ženske samo 152 cm.

Zemljiška posest prinese
novega sovražnika,

sočloveka.

V sosednji vasi je
bila slaba letina.

Ne vem, če ste že bili lačni,
vendar ko ste lačni,

vam lakota prevzame vaše
misli na neverjeten način.

Pričnete halucinirati,
zaznavati namišljene vonjave,

na nič drugega ne morete misliti,
o ničemer drugem ne morete govoriti,

s prijatelji lahko ure in ure
govorite o naslednjem obroku.

Na koncu se zatečete h kanibalizmu.
Lakota vas vsega prevzame.

Nazadnje gre za moje ali tvoje.

To je moja zemlja.
Težko sem delal za to zemljo.

V to zemljo sem vložil svoj čas,
svoj trud, svojo energijo.

Naučil sem se jo obdelovati
skozi vse letne čase.

Če boš prišel in mi jo skušal ukrasti,
še posebno brez mojega privoljenja,

bom prisiljen ukrepati,
drugače sem mrtev.

Rojstvo vojskovanja.

Eden od desetih okostij zgodnjih
kmetovalcev kažejo znake nasilja.

Poljedelec lahko pričakuje, da bo umrl
pet let prej, kot pa lovec nabiralec.

Poljedelstvo prinese
človeštvu nov napredek,

nove načine žalovanja in
zametke organizirane vere.

Na ravnici v južni Angliji stoji
spomenik našim preminulim.

Stonehenge.

Vera v posmrtno življenje
navdihne nekaj človekovih

največjih gradbenih podvigov.

Ob istem času kot Stonehenge,
3500 km stran,

nastaja še en neverjeten
spomenik umrlim.

Največja zgradba na svetu
za naslednjih 4000 let.

Na bregovih
reke Nil v Afriki,

človeštvo gradi eno svojih
prvih največjih civilizacij.

Največji gradbeni dosežek,
piramida grobnica faraona Khufuja,

boga kralja Egipta.

Ta spomenik predstavlja nekaj,
kar je mnogo večje od človeka.

Moralo ga je zgraditi
nekaj božanskega.

Najvišja zgradba, ki jo je zgradil
človek za naslednjih 4000 let.

Gradilo jo je 35 000 delavcev, brez
železnega orodja ali vozil s kolesi,

samo bakrena dleta in žage.

Celo mesto je zgradila
človeška delovna sila.

Vendar to niso bili sužnji,
temveč izkušeni obrtniki,

plačani z žitom in pivom.

Vodja gradbenega
projekta, Hemiunu,

egiptovski princ, prvi med ministri
in eden prvih in največjih

graditeljev v
zgodovini človeštva.

Ta logistični izziv pa je bil izvedljiv
predvsem zaradi ene iznajdbe,

ključne za večino
dosežkov človeštva,

pisave.

Predstavljajte si, da poskušate
organizirati delo 20 000 ali 30 000 ljudi.

Edini način za to je,
da si stvari zapišete.

Razvili so jo pred 5000
leti na Bližnjem Vzhodu.

Pisanje je podaljšek
človekovega razmišljanja.

Med seboj se lahko
sporazumevamo v prostoru in času.

Hemiunova vizija z delovno silo
upravlja kot še nikoli prej.

Za dokončanje zgradbe
z 10-urnim delovnikom

je bilo potrebno namestiti
kamniti blok vsake 2-3 minute.

To je norost.

Potrebno je bilo 20 let in
2 milijona kamnitih blokov,

od katerih je vsak tehtal
več kot en osebni avtomobil.

Dvigniti ga je bilo potrebno
na višino 120 metrov.

Delavci so bili razdeljeni med
seboj na tekmujoče skupine.

Ljudje smo prebrisani. Zavedali so
se, da smo po naravi tekmovalni,

zato so delavce
razdelili v skupine rekoč:

"Dobro, vi boste vlekli te kamne,
vi boste vlekli te kamne,

in videli bomo
kdo bo hitrejši?"

Pokopališča okrog piramide
so polna okostij delavcev,

pri katerih so kar pri petini
vidne resne poškodbe zaradi nesreč.

Za dokončanje izgradnje potrebujejo
20 let in 2 milijona kamnitih blokov.

Piramido prekrijejo z zglajenim
apnencem, vrh pa oblečejo v zlato.

Globoko v njeni notranjosti
je pogrebna sobana.

Piramida služi
ponovnemu vstajenju,

kjer bo lahko faraon Keops
še naprej živel med bogovi.

Po vsem Bližnjem
vznikajo prva mesta.

Revolucija človeškega življenja.

Kanesh, danes sodobna Turčija.

Bistvo nastanka mest je,
da bi kmetje živeli skupaj

in ne samo kmetje, temveč
tudi ljudje, ki delajo orodja za njih.

Nastanek mest botruje dvema ključnima
pojavoma človeškega napredka,

trgovine in industrije,

ter novi vrsti človeka,
podjetnika.

Imdi Ilum, eden od prvih
trgovcev v zgodovini človeštva.

Trguje z eno najbolj redkih in
najdragocenejših kovin, kositrom.

Kositer je ključen za
nov tip industrije.

Če ga dodamo bakru,
dobimo bron.

Močan, oster.

Kovina, ki bo spremenila podobo
vojskovanja za naslednjih 2000 let.

Ampak kositer je ena najredkejših
kovin starodavnega sveta.

Našli so jo samo na
nekaj odročnih krajih.

Amur je Imdijev sin.

Partner v poslu svojega očeta.

Je na eni od odprav, ki bo
razširila človeško obzorje.

Več sto kilometrov od doma
tovori tovor kositra,

nakopanega v gorah
Irana in Afganistana.

Tukaj dobesedno vidimo nastanek
mednarodne trgovine.

Pred 4000 leti so trgovci, kot je Imdi,
pisavo spremenili v nekaj novega.

Dobesedno so pisali zgodovino.

Na stotine Imdijevih pisem
na glinaste tablice se je ohranilo.

V enem od pisem svojemu poslovnemu
partnerju piše o svojem sinu.

Amurja zanima
le hrana in pivo.

Storiti mora, kar se mu naroči.
Postati mora moški.

Največja vrednost izuma
akta pisanja je,

da je bila to zapuščina vsem nam,
pustila je zapis, sled,

kar zdaj poznamo
kot zgodovino človeštva.

Toda Amurjev pogum
bo kmalu na preizkušnji.

Ljudje so začeli tovoriti
kositer čez velike razdalje.

Lahko so imeli ogromen zaslužek,
vendar so istočasno tudi veliko tvegali.

Pol tone kositra je prineslo
100 odstotkov dobička.

Ampak to je dežela razbojnikov.

... kovanje novih povezav
po vsem svetu.

Amur tovori dragocen tovor
skozi deželo razbojnikov.

Svet so vselej ustvarjali ljudje,
ki so znali tvegati,

ljudje, ki niso vedno
ubrali najbolj varne poti,

ki so videli svojo priložnost,
kjer so drugi videli samo tveganje.

Trgovina odpira nove priložnosti,

ter poveže svet,
kot še nikoli prej.

Pojavijo se začetki
prve trgovine,

o kateri je Adam Smith tisoče let
pozneje govoril v "Bogastvu narodov",

kjer razlikuje različne skupine
glede na njihove zmožnosti.

Že tu v bronasti dobi lahko vidimo
zametke sodobnega gospodarstva.

Trgovci razširijo civilizacijo
po vsem svetu.

Povežejo Bližnji vzhod z Indijo,
Evropo pa z ostalimi kraji.

Toda trgovina z bronom in
boj za njeno obvladovanje,

zdaj pripelje do začetkov
sodobnega vojskovanja.

Megidda, današnji Izrael.

16. april,
1457 pr. naš. št.

Egipt ima novega faraona,
Tutmozisa III.

Mlad, ambiciozen,
brez izkušenj.

Gospodarji Bližnjega vzhoda so prevzeli
nadzor nad mestom Megiddo,

ključno mesto za trgovinske
povezave starodavnega sveta.

Bil je vzgojen za faraona
in ko je to končno postal,

so ga izzvali. Ko govorimo o
Megiddi, se moramo zavedati,

da je bilo mesto življenjskega pomena za
to civilizacijo. Bilo je trgovsko središče.

In je rekel: "Prav, pokazal
vam bom, kaj lahko storim."

12 000 vojakov.

Častniki, polki, vodi.
Nova vrsta vojske.

Večina njih je nabornikov,
kmetov, ki so jih vpoklicali.

Vendar pa tudi izurjenih
poklicnih vojakov,

strašnih nubijskih vojščakov
iz današnjega Sudana.

Vsi čakajo na ukaz
božanskega vladarja.

Nič se ne more primerjati s tem,
ko vidiš svojega voditelja v prvih vrstah,

pa naj si gre za faraona
ali pa generala Pattona.

Ko možje vidijo svojega voditelja,
ki je pripravljen tvegati svoje življenje,

se želiš preprosto pridružiti
in s tem dokazati,

da si iz pravega testa.

To je prva zabeležena bitka
v zgodovini človeštva.

Njegovo veličanstvo se je
postavilo na čelo svoje vojske,

v vozu iz plemenitega zlata,
okrašenega z vojnimi ornamenti.

Sveto pismo mesto Megiddo
poimenuje Armagedon.

Egipčanski voz.

Največja hitrost je 40 km/h.

Voz je bolj podoben
vojaškemu helikopterju.

Lokostrelec v vozu je
najbolj pomemben člen.

Medtem ko vozi,
strelja na nasprotnika.

V takšnih bitkah na več
kilometrih zavlada kaos in zmeda.

V tej zmedi se dvigne velik oblak prahu,
kar tam čakajočega nasprotnika,

zagotovo navda z grozo.

Doba množičnega
vojskovanja se je začela.

Egipčanski faraon, Tuthmosis III.,
je na čelu 12 000 glave vojske,

da bi prevzel nadzor nad
mestom Megiddo.

Je mlad in neizkušen.

Njegovi možje ne vedo,
kaj lahko pričakujejo od njega.

Zato mora stopiti na čelo
svoje vojske in jih povesti v boj,

ter jim tako pokazati:
"Da, jaz sem vaš poveljujoči.

Jaz sem vaš vodja.
Jaz bom vaš zgled.

Naj bo prva puščica
uperjena vame."

Resno bi se morali
vprašati o svojem pogumu,

če se ne bi borili
enako kot vaš kralj bog.

Egipčanski pisarji
poročajo o preobratu.

Sovražnik je v strahu na vrat
na nos zapustil Megiddo.

Faraonu je uspelo uničiti zelo
močno koalicijo zaveznikov.

To mu je uspelo narediti z modrostjo,
pogumom in ker je imel "jajca".

Nek egiptovski pesnik zabeleži
usodo navadnega vojaka:

"Mladi moški so vpoklicani v vojsko.
Otrok, odtrgan od materinih prsi."

"Še preden bo uspel odrasti, bodo
njegove kosti razmetane naokrog."

Vodje upornikov predajo
svoje otroke v ujetništvo.

Odpeljejo jih v Egipt. Če bi
se faraonu še kdaj uprli,

bi njihove otroke umorili.

Tuthmosis III razširi egipčanski
imperij do skrajnih meja.

Ozemlje zavzema milijon kvadratnih
kilometrov. Faraon trdi:

"Egipčansko deželo sem razširil
tako daleč, kot seže sonce."

Od vrste, ki se je najprej
borila za svoje preživetje,

je človeštvo odkrilo dejavnike,
za obvladovanje naše usode.

Ogenj,

kmetovanje,

komunikacijo,

gradnjo mest,
začetke trgovanja

in umetnost vojskovanja.

Zdaj lahko en človek upravlja
z življenji milijonov ljudi.

Človek z močjo boga.

Toda obdobje kraljev
bogov se približuje koncu.

Iz zemljine skorje
izkopljejo novo snov,

ki bo preobrazila našo prihodnost.

Nove tehnologije,
novi ljudje.

Nove ideje.
Železna doba.

Ustje reke Nil v Egiptu,
1200 let pred Kristusom.

Največje civilizacije človeštva
padajo druga za drugo.

Nov sovražnik.

Egipčani jim pravijo,
"ljudje z morja."

Lačni nasilja. Njihov izvor
še danes ostaja skrivnost.

"Priplule so njihove ladje,
naša mesta so zagorela.

V našo deželo so prinesli zlo."

Tisoč let po obdobju piramid,

celo mogočnemu Egiptu
grozi uničenje.

Po vsem Sredozemlju
padajo mesta in cesarstva,

zaradi selitev ljudi.
Troja, Mikenci v Grčiji,

Hetitsko cesarstvo v Turčiji.

Ob pogledu na ladje na obzorju
vas je moral spreleteti srh.

Nekaj bolj grozljivejšega,
si je bilo težko zamisliti.

Ko so "ljudje z morja" postali
odgovorni za padec ene države,

se je po celotnem Sredozemlju
sprožil domino efekt.

Bohoti se kaos,
trgovina pa skoraj zamre.

Oskrba z bronom, to življenjsko
silo civilizacije skoraj zamre.

Človeštvo se sooča s
propadom tisoče let napredka.

Toda na nekem otoku
v vzhodnem Sredozemlju,

skupina naprednih oblikovalcev kovin,
odkrije ključ do naše prihodnosti.

Kar bodo odkrili
bo oborožilo novo ljudstvo,

dalo moč novim idejam,

človeštvo poneslo po vsem
svetu in preoblikovalo planet.

Železna doba,

doba, v kateri
živimo še danes.

Alasia, Ciper. Otok imenovan po svojih
bogatih nahajališčih virov bakra.

Toda oskrba s kositrom za izdelavo
brona iz bakra je presahnila.

Obdelovalce kovin pred
pogubo reši odkritje,

ki bo spremenilo
prihodnost človeštva.

Rjasto rdeča kamnina,
prisotna po celem otoku,

vsebuje eno najpomembnejših
surovin v naši zgodovini,

železo.

Nastane ob eksploziji supernove.

Železo tvori staljeno jedro Zemlje,
večje od Lune, vroče kot Sonce.

Zemlja brez njega ne bi imela ne
ozračja, ne magnetnega polja

in ne življenja.

Je četrti najpogostejši
mineral v zemljini skorji.

Po tako dolgi odvisnosti od brona,
se železo izkaže za veliko boljšo kovino,

vendar njegova obdelava
zahteva veliko več spretnosti.

Za kovanje železa
potrebujete super gorivo,

oglje, les zoglenel
v posebnih pečeh.

Več ogljika daje več energije.
Gori z večjo vročino in dlje.

Rudo so morali najprej staliti,
da je lahko reagirala z ogljem.

Velik, sopihajoč meh je
puhal zrak v ogenj.

Neznanska vročina
je stalila železo

in ga sprijelo v kepe.

Železo je trše, dlje ohrani
robove in ga je zares v izobilju.

Znanje se je gotovo
zelo hitro razširilo,

ko so ljudje spoznali, kakšne
prednosti prinaša železo.

Železo in oglje sta preoblikovala
površje našega planeta.

Samo v Evropi posekajo
70 milijonov hektarjev dreves,

območje večje od Oregona,
za potrebe livarn železa,

ter tako izoblikujejo pokrajino,
kakršno svet pozna še danes.

Na grških ravnicah se zdaj z
železom začenja nova doba.

Vojaki se pripravljajo na obrambo
svojega malega kraljestva.

Šparta,

družba predana vojni.

Premore najbogatejše
rudnike železa v Grčiji.

Njihov vodja je Pausanias.

Špartanski princ,
vrhovni poveljnik vojske.

Nad njih se zgrinja velesila
tistega časa, Perzija.

Šparta meri samo 7700 km2,

Perzija več kot 2,5 milijona.

Neenaka bitka bo oblikovala
zgodbo človeštvu.

Po smrti kralja, svojega
strica, Šparto vodi Pausanias.

Pripravljajo se na končni
obračun za obrambo Grčije.

To so najbolj zlobni
ljudje na planetu in želijo,

da tako tudi ostane.

V resnici gre za: "Vzgojili
bomo najboljše vojščake".

Na tem temelji tudi vsa njihova
družbena ureditev in prepričanja.

V Šparti dečke stare sedem
let začno uriti za vojščake.

Pri osemnajstih vstopijo
v špartansko vojsko,

najstrašnejšo in najbolj
disciplinirano vojsko na Zemlji.

Že mlade fante so
vzeli njihovim družinam,

da bi živeli špartansko življenje,
življenje brez razkošja,

življenje polno odrekanja, urjenja in
preizkušanja njihovega poguma.

Špartanski fant
je zelo trdoživ.

Spal je zunaj, ko je
deževalo in celo snežilo.

Moral si je znati poiskati
hrano ali pa jo ukrasti.

Špartanci so bili oboroženi z
najboljšim orožjem tistega časa,

z železnimi sulicami in meči.

Toda Šparta se ne more
sama spopasti s Perzijo.

Tukaj so še njihovi
rivali, Atene,

prav tako majhne in ranljive. Mesto
trgovcev, dramatikov in kmetov,

toda soočene z močnim sovražnikom
se morajo Atene odločiti,

ali sprejeti Perzijo,
kot svojega gospodarja

ali pa vstopiti v vojno za skupni
cilj s svojim rivalom Šparto.

Ta odločitev bo odločala o
prihodnosti zahodnega sveta

in zgodbi o vseh nas.

Železna doba daje
oblast ljudem.

Majhno mesto-država Atene
so postavljene pred izbiro

ali se podrediti Perzijskemu
cesarstvu ali pa boriti za svobodo.

Odposlanec perzijskega cesarja Kserksa,
ponuja prebivalcem Atene priložnost,

da se predajo in tako
preprečijo prelivanje krvi.

Cena za to je njihova svoboda.

Razburjeni prebivalci Aten se
zberejo na bližnjem hribu,

imenovanem Penix.

Med njimi je tudi Sophenix.

Pogumen in brez
dlake na jeziku,

čisto običajen državljan, ki pa
bo postal vojaška legenda.

Prebivalci Aten so
oboroženi z orožjem iz železa.

Njihova dolžnost je
ubraniti sebe in svoje mesto.

Ali imajo možnost,
da se svobodno izrazijo?

Ali je ta kakorkoli povezana
s tem, da se svobodno branijo?

Atenci zelo cenijo svobodo,

svojo sposobnost,
da izrazijo samega sebe,

sposobnost, da odločajo
pri upravljanju vlade

in njihovo odločnost,
da se za to tudi borijo.

Politične odločitve v Atenah
niso podane od Kemusa,

pač pa od oboroženih državljanov,
mož kot je bil Sophenix.

Nov politični sistem, zapuščina,
ki še danes oblikuje civilizacije,

demokracija.

Ne vsi, načeloma so lahko
volili le moški lastniki zemljišč.

Ženske takrat niso bile
del volilnega procesa.

Kljub temu je bil to dramatičen
premik izgube oblasti

močnih voditeljev in tiranov.

Zdaj imate možnost,
da se odločate sami.

Črn kamen, predaja.

Bel kamen, boj.

Z glasovanjem za, si se obvezal
postaviti svoje življenje na kocko.

Z glasovanjem ne boš varen,
vendar ti bo vladal tujec.

Težka odločitev, vendar jo
bodo sprejeli navadni ljudje.

In prav to je bistvo vsega,
kaj so Grki doprinesli

k zgodovini človeštva.

Večina odloča o volji
celega ljudstva.

"Naša ljubezen do svobode je tolikšna,
da se ne bomo nikoli predali."

Avgusta, leta 479,
pr.naš.št., ob obalah Grčije.

Zagrizeni tekmeci postavijo
ob rob svoje razlike,

da bi lahko branili svojo zemljo
pred mogočnim imperijem.

Perzijci, 100 000 vpoklicanih
vojakov iz starega dela sveta.

Na drugi strani,
grški domoljubi.

Pausanias vodi skupino mož,

katerih celotno življenje je
posvečeno umetnosti vojne.

Z ramo ob rami, oboroženi
državljani Aten,

možje, kot je Sophenix.

Na kocko so postavili
čisto vse.

Mislim, da je potreben izjemen
pogum iti v bitko z vedenjem,

da je tvoj sovražnik
veliko močnejši,

ampak z vero, da je
pravica na tvoji strani.

Perzijski poveljnik,
Mardonius verjame,

da bo prav mnogoštevilnost
ključ do lahke zmage Perzije.

Grki zadržujejo vse Perzijske
napade že več kot teden dni.

Grki so se postavili v
linijo proti sovražniku.

So izčrpani, maloštevilni
in nezavarovani.

Toda zdaj bo novo orožje,

nov način vojskovanja,

odločal o usodi
zahodne civilizacije.

Prihodnost zahodne
civilizacije se odloča v Grčiji.

Grški zavezniki so zadržali 100 000
Perzijcev za več kot teden dni.

So izčrpani in maloštevilni,
tri na enega.

Poveljnik Špartancev Pausanias
in vodja milice Sophenix,

se pripravljata na končni obračun.

Grki imajo novo orožje, taktiko,
ki bo spremenila način vojskovanja,

falanga.

Falango naredijo vojaki tako,
da se postavijo tesno skupaj,

da bi ščitili drug drugega in
delovali kot enoten, tesen paket,

z močjo, da lahko
odrivajo pred seboj.

Zaprtje vsega prostora s svojimi ščiti
in puščanje ravno dovolj prostora,

da s svojim kopjem
zabodete nasprotnika,

lahko naredite en
korak več naprej.

Tako lahko začnete
dominirati na bojišču,

kot dobro usklajena ekipa.

Falanga je človeški tank.

Grki so zaustavili Perzijski
napad. Vojaki so se razbežali.

Med bojem je razmišljanje
zelo pomembno.

Kaj boš storil v
naslednjem trenutku.

Preživel, ubijal in skrbel
za svoje prijatelje.

Perzijski poveljnik je nameraval
zbrati svoje ljudi,

vendar je za to plačal ceno.

Grški zgodovinar je napisal:

"V miru sinovi pokopljejo
svoje očete,

v času vojne očetje
pokopljejo svoje sinove."

"Velika dejanja so vezana
z velikimi tveganji."

Pausaniasa bodo pomnili kot
Špartanskega poveljnika,

ki je zmagal v vojni,

Sophenixa pa kot najbolj
pogumnega med Atenčani.

S pomočjo železnega orožja
so se ljudje uprli tiraniji.

Naslednja generacija
Atencev po vojni,

v čast zmagi zgradi spomenik,

Partenon.

Potrebno je bilo kar
15 let, da so ga zgradili.

Tempelj posvečen Ateni, boginji
modrosti bo postal simbol demokracije.

Prvič v človeški zgodovini
nastane organizirana družba,

ki je zasnovana
in tudi realizirana.

In nekako smo vse
to dolžni peščici ljudi, mož,

ki so živeli pred 2500 leti
v kraju imenovanem Atene.

Na zahodu, železo pomaga
državam, da si izborijo svobodo.

8000 km proti vzhodu
je eden od gradnikov

najtrajnejšega cesarstva
na svetu, Kitajska.

Najvplivnejši človek na svetu išče
skrivnost večnega življenja.

Shi Huang Qin,
prvi Kitajski cesar.

Za prestol se bojuje
že od svojega 30. leta.

Preživel je tri poskuse atentata.

Zdaj je star 49 let.

Ustvaril je imperij, za katerega je
prepričan, da bo trajalo večno.

K njegovemu uspehu je doprinesla
nova tehnika obdelave železa,

litje.

Z žarjenjem železa v plavžih,

kitajski predelovalci
kovin postavijo temelje

industrijske prihodnosti človeštva.

Če vlijete železo v kalup,
lahko iz njega naredite kar hočete.

S tako vrsto tehnologije ste
bolj ali manj nepremagljivi.

Tekoče železo vlivajo v kalupe
za izdelavo serijskih predmetov.

Število gre v tisoče.

200 let pred rojstvom Kristusa
se rodi masovna proizvodnja.

Tehnološko revolucijo poganja
eden izmed največjih dejavnikov sploh,

vojna.

Žalostno, vendar neizogibno
dejstvo človeške zgodovine je,

da vojna poganja tehnologijo.

Nova vrsta orožja bo
spremenila naš način bojevanja,

združevala cesarstva,

položila temelje
za prihodnjo strojegradnjo,

ki bo spremenilo obličje planeta.

Kitajska, 200 let
pred Kristusom.

Vojska prvega kitajskega cesarja
bo z uporabo novega orožja,

spremenila prihodnost vojskovanja.

Samostrel.

Kitajski samostrel se
napne za celih 60 cm,

kar pet krat več,
kot evropski samostrel.

Torej, pri enako težkem samostrelu,
dobite pet krat večjo moč,

pet krat večji domet
in pet krat večji učinek.

Puščice z železno konico lahko
letijo z veliko hitrostjo 400 m daleč.

V zgodovini človeštva se je zgodilo
prvič, da je masovna produkcija

postala pomembna za izgradnjo
države in cesarstva.

Ker je lahek za upravljanje,
so vojaki že po nekaj dneh vadbe,

postali pravi ubijalski stroji.

Pri streljanju so
sodelovali trije možje.

Prvi je z nogami napenjal
tetivo samostrela,

ga podal vojaku, ki je stal poleg
njega, da bi vstavil puščico,

ta pa naprej do človeka,
ki je z njim streljal.

Medtem so se lahko ostali vojaki,
ki so ležali na tleh plazili naprej.

Tako je lahko vojska napredovala
v tej neprekinjeni baraži puščic,

v tem neprekinjenem oblaku
puščic iz samostrelov.

S takšno strategijo je vojska
lahko zares hitro napredovala.

Nova iznajdba je standardizirala
tudi zamenljive dele.

Samostrel je bil pravzaprav prvo
modularno orožje v zgodovini.

Torej, zdaj imate orožje,
za katerega imate rezervne dele,

dodatne tetive,
dodatno jeklo in les.

Lahko ga je hitro sestaviti,
zamenjati rezervne dele,

enostavno ga je popraviti.

Preteklo bo še 2000 let,

preden bo masovna proizvodnja
zajela tudi druge vrste orožja.

Ameriški puškarji se zapišejo
med pionirje te proizvodnje

s svojo leta 1861 izdelano
Springfield mušketo.

Desetletje pozneje dobimo
znameniti Colt 45.

Če bi orožje
izdeloval masovno,

bi lahko v mnogih bitkah
zmagam zelo hitro.

Vojska prvega cesarja
oborožena s samostreli,

je zavzela šest med
seboj sprtih kraljestev.

Samo v devetih letih je zavzel
več kot 2,5 milijona km2

in 27 milijonov ljudi.

Prvi kitajski zgodovinar piše:

"Njegova vojska golta deželo,
kot sviloprejka žre murvin list."

"Nič jih ne more ustaviti."

Prvi kitajski cesar je napravil konec
stoletnim vojnam med državami.

Z združitvijo Kitajske
je združil, citiram:

"Vse stvari pod nebom,
vsa živa bitja pod nebom."

V tej zmagi je simboliziran
koncept rojstva Kitajske.

Za obrambo svojega cesarstva,
si prvi cesar zamisli verjetno

najpodjetnejši gradbeni projekt
v vsej zgodovini človeštva,

Veliki Kitajski zid.

Njegov namen je ustaviti
nomadske horde iz Srednje Azije.

Podaljšujejo ga
naslednjih 1800 let.

Gradnja zahteva milijon življenj.

Toda po enajstih
letih vladavine,

na svojem potovanju k
legendarnemu čarobnemu vrelcu,

ki naj bi hranil skrivnost
večnega življenja,

Shi Huang Qin, najvplivnejši
človek na svetu,

zboli.

Tablete živega srebra, ki so mu
jih je predpisali njegovi zdravniki,

da bi postal nesmrten, so
uničili njegove možgane in telo.

Želja prvega cesarja po nesmrtnosti
je izvirala iz njegove megalomanije.

Osvojil in vzpostavil je prostrano
cesarstvo, kot ga še ni bilo

in mislil je,
da mu bo vladal večno,

vendar smrti ni mogel prevarati.

V starosti 49 let, Shi Huang Qin,
prvi kitajski cesar,

umre.

Pokopljejo ga v grobnico,
ki se razprostira na 50 km2,

vendar na svojo zadnjo
pot ne odide sam.

Z njim gredo njegove žene,
ki mu niso povile otrok

in stotine obrtnikov.

Pokopljejo žive, da ne bi izdali
skrivnosti cesarjevega groba.

Cesarja straži tudi neverjetna
vojska 8000 vojakov,

Vojaki iz Terracotte.

Vsak izmed njih je edinstven.
Nekateri verjamejo,

da so narejeni po
resničnih ljudeh.

Medtem ko na Kitajskem
železna doba skuje cesarstvo,

izpred Afriške obale neko
ladjevje odpluje na odpravo,

ter tako sproži veliko dobo
človeškega raziskovanja.

Ladjevje, ki obsega 60 ladij,

vodi Hannon,
kralj Kartagine.

Pustolovec in pionir.

Je na eni od svojih
prvih zabeleženih plovb,

kjer raziskuje neznano.

Hannonovi ljudje so Feničani,

iz pomorskega trgovskega imperija
s kolonijami iz celega Sredozemlja.

To jih je naredilo za najboljše
graditelje ladij na svetu.

Njihova skrivnost je železo.

Kar dela železo boljše od brona je,
da dlje časa zadrži ostrino.

Kdorkoli je že delal s takšnim
orodjem ve, da z njim lahko

izdelate tanke deske
ali pa oblikujete tramove.

S takšnim orodjem lahko
izdelujete boljše ladje.

Železno orodje prerodi
ladjedelništvo

in človeštvu omogoči
izumljanje, kot še nikoli prej.

Revolucionarni izum,

gredelj.

Zdaj lahko ladje plujejo tudi po
najbolj razburkanih oceanih.

Je ključ do človekove
prihodnosti na morju.

Hannon odpluje iz Sredozemlja
v neznane vode,

v Tihi ocean.

30 000 naseljencev išče nove
dežele in nove priložnosti.

Nekaterim prvim raziskovalcem
je bilo rečeno le, saj veste,

da je na koncu sveta prepad.

Korak v neznano je vedno velik.

Hannon opiše svoje potovanje:

"Ponoči smo videli
pokrajino vso v ognju.

Na sredini je bil visok plamen,
višji od ostalih plamenov,

za katerega se je zdelo,
da se dotika zvezd,

visoka gora imenovana,
Voz bogov."

To je prvi zapisani opis
gore Kamerun,

največjega vulkana
v zahodni Afriki.

Za zapis je uporabljena nova
revolucionarna tehnologija,

abeceda.

Feničani izumijo
22 simbolov in črk,

ki jih je mogoče kombinirati
s skoraj vsakim zvokom,

v katerem koli jeziku.

Ker se je abecede
dokaj enostavno naučiti,

je branje in pisanje zdaj
dosegljivo prav vsakomur,

kar pa je ključno za
prihodnost sporazumevanja.

Izum abecede je bil najpomembnejši
korak v zgodovini pisanja.

Pisanje se je tako
dramatično poenostavilo,

zato se je bilo ljudem
lažje naučiti brati in pisati.

Pred obalo današnjega Gabona,

Hannon zabeleži še eno
nenavadno srečanje.

Na otoku je bilo polno
divjih mož in žensk.

Imeli so dlakava telesa.

Naši tolmači so jim
rekli gorile.

2500 let pred Darwinom

Feničanski raziskovalci prepoznajo
v gorilah naše daljne sorodnike.

Feničani so ustvarili kolonije
po vsem Sredozemlju,

razširili trgovino in ideje

vse do Libanona, Tunizije, Cipra,
Sicilije in otoka Ibize.

Z njihovim širjenjem se širi
tudi poznavanje abecede.

Med skupino izgnancev v mestu
Babilon abeceda postane ključna

za stvaritev knjige, ki bo
oblikovala zgodovino človeštva,

Sveto pismo.

Babilon na Bližnjem vzhodu.

Mogočno mesto, ki slovi po
svojih visečih vrtovih.

V njem se pripravlja
duhovna revolucija.

Železna doba je doba novih ljudi,

novih idej

in verovanj, ki še danes
prevladujejo človeštvu.

Po vsem svetu se lokalne religije
umikajo novim prepričanjem,

ki jih širi zapisana beseda

in so z nami
prisotna še danes.

Hinduizem poveže večji del Indije.

Od vznožja Himalaje se besede
Bude širijo po vsej Aziji.

Na Kitajskem bodo Konfucijevi
zapisi vnesli red v življenja

četrtine prebivalcev tega sveta.

Doba Jezusa,
Bude in Konfucija,

očitno sovpada s časom
pojava tehnologije železa.

Čeprav človeštvo po vsem
svetu dosega novo raven

socialne in politične
razvitosti, ki je prej ni bilo.

In vse poteka približno hkrati.

V babilonskih knjižnicah
skupina judovskih izgnancev

uporablja svojo abecedo v
hebrejskem jeziku za zapis

zgodovine in prepričanj
svojega naroda.

Ob rekah Babilona
smo sedeli in jokali,

ko smo se spominjali Siona.

Dve generaciji nazaj so
Babilonci zavzeli Jeruzalem.

Uničili so tempelj judovskega boga
Jahveja in izgnali Jude v Babilon.

Ujetniki v tuji deželi, Judje
začno pisati nekaj,

kar bo postalo najvplivnejša
knjiga v zgodovini človeštva,

Sveto pismo.

Po tem kar vemo, se judovska
vera ne začne z Abrahamom,

ne z Mojzesom in celo ne
s Salomonovim templjem,

pač pa se Judovska vera začne
z babilonskim izgnanstvom.

Babilon je mesto prihodnosti.

Svetovljansko, multikulturno,
mesto različnih bogov.

Toda sredi stapljanja različnih kultur,
Judje človeštvu predstavijo

revolucionarno idejo,
monoteizem.

Vse kar obstaja je
delo enega Boga.

Raje kot da bi razmišljali o
Jahveju kot najvišjem med bogovi,

o enem izmed mnogih,
so ga imeli za boga Izraela,

so Judje začeli verjeti vanj,
kot v edinega boga.

Toda za Jude je bila božja
beseda v Babilonu ogrožena.

Mesto oblega vojska
perzijskega cesarstva.

Če bi mesto padlo, bi lahko njihovo
pisanje končalo v plamenih.

Vendar nekdo vidi
svojo priložnost.

Zerubbabel,

princ v izgnanstvu, potomec
kralja Salomona in Davida.

Odloči se, da bo Jude popeljal iz
izgnanstva nazaj v obljubljeno deželo.

Vendar številni ne želijo iti.

Vse svoje življenje že živijo v Babilonu
in pot bi lahko bila nevarna.

Zerubbabel k odhodu
prepriča sto družin.

Njihov odhod iz Babilona bo postalo
novo poglavje v človeški zgodovini.

"Odidite iz Babilona,
ubežite Babiloncem,

oznanite to s krikom radosti,

razglasite na vse konce sveta.

Povejte, da je Gospod
odrešil svojega služabnika."

Epsko potovanje dolgo 800 km nazaj
v sveto mesto, ki ga niso še nikoli videli,

Jeruzalem.

"Tudi če ste bili izgnani v
najodročnejše kraje na svetu,

bo Bog prišel po vas
in vas pripeljal nazaj."

S seboj nosijo besede, ki bodo
postale stara zaveza Svetega pisma,

najbolj brane knjige na svetu.

V zadnjih 500 letih so
natisnili 6 milijard izvodov.

Z gotovostjo lahko trdimo, da je
Sveto pismo najvplivnejše

besedilo kdajkoli napisano.
Je prva knjižna uspešnica.

Je prva natisnjena knjiga in še
danes prodajna uspešnica.

Železo je odprlo novo
dobo za človeštvo,

preoblikovalo je pokrajine,
skovalo nove povezave,

in spremenilo način
našega razmišljanja.

Zdaj bo zrasel
imperij nove vrste,

Rim.

Človeštvo hiti naprej
z novim tempom življenja.

V nekem mestu tega
rimskega cesarstva,

bosta življenje in smrt
enega človeka

preoblikovala življenje
milijardam ljudi.

PREVEDEL IN PRIREDIL:
REŠO

Preuzeto sa www.titlovi.com