All language subtitles for Una.1984.SLOSUBS.DVDRiP.XViD-ViDEOTEKA

UNA
po romanu Moma Kaporja

Una!

Kmalu imam letalo in tudi
tvoja predavanja se bodo

kmalu za�ela.

S fakultete so klicali. Ob devetih
ima� zmenjeno pri prodekanu.

Kaj naj ti prinesem iz Amsterdama?
- Kilo pa pol marihuane.

�e bi bil tvoj o�e Rockefeller...

Pazi nase.
- Ti pa bodi dobra in pametna.

Daj... pojdi �e.

Sli�ala sem, da ste me iskali.
- Da, izvolite, vsedite se.

Ne bi, �e zamujam na
predavanja. - Kadite?

Ko se mi kadi, pa vi?
- Meni pa le,

ko se ne kadi.
Pri�la je na�a kavica.

Izvolite.

Dobra.

In... kje smo �e ostali?

Sli�im, da dela� intervju za
Studentski informator s

profesorjem Mi�elom Babi�em.

Dobro ste obve��eni.
- To je na�e delo.

A ne prav najbolje. Profesor je
rekel, da je zaseden in da �e

dolgo nima ni� za povedati,
�e najmanj Studentskemu

informatorju, sploh pa, ko ga
vodi ta nova garnitura, toda...

Toda vas bo sprejel.

Zakaj se pa o tem
pogovarjava? - Zakaj?

Zakaj bo� prav s prof.
Mi�elom delala intervju, mar tu

in na drugih fakultetah ni bolj�ih
profesorjev od g. Mi�ela,

mar na�a skupnost danes nima
zanimivej�ih in pomembnej�ih tem

od njegovih pre�ve�enih mno�i�nih
medijev? Mar so le anarho-liberali

danes zanimivi za intervjuje?

Zakaj? ...Ti mi povej, zakaj?
- Jaz mislim, da jugoslovanska

dru�ba... - Jaz tudi tako mislim.
Tu se povsem strinjava, tovari�ica

Vojvodi�. Tudi jaz mislim, da
jugoslovanska socialisti�na

dru�ba, in tovari� misli enako,
zato mi tudi �elimo, da nadaljujete

svoj intervju s
profesorjem Mi�elom,

da ga nadaljujete in da ga dobro
opravite. Vi pa to lahko naredite

bolje od kogar koli drugega, ker
ste lepo in pametno dekle.

Obvladate jezike?
- Katere jezike?

Angle�ki, francoski. - Da.
- Kaj "da"? Angle�ki ali francoski?

Da. Angle�ki in francoski. S kom
pa imam �ast, �e smem vpra�ati?

O, oprostite. Gre za mojo napako.
Tovari� Petrovi�.

Petar, domnevam.
- Predrag.

O, zelo me veseli. Zelo lepo ime.
Jaz sem druga�e Una Vojvodi�.

No, zdaj ko se svi poznamo...
- Da, lahko bi se raz�li.

Sli�im, da bodo tvojega fanta
zaradi tihotapljenja obsodili

na tri leta zapora.
- Kaj ste rekli?

To, kar si sli�ala.

Kje vse si bila po �olah? Eno
leto v Sudanu, eno v

Afganistanu, eno v Peruju, in �emu,
�emu? Da bi danes neki

malome��anski polrazumniki,
psevdolevi�arji z demago�kimi

govori otopeli mlade
generacije. Kaj on tu po�ne?

Igra D. Cavetta. Osvaja drogirane
deklice. A je zato tvoj o�e dobil

amebe v Sudanu, ali se je zato dve
leti zdravil po svetovnih

bolni�nicah od �vice do Belgije
in kje vse ne. Ali je to tisto,

kar te impresionira?

Zakaj ste �iv�ni? - Prosim?
- �iv�ni ste.

Nisem, le kadila bi. - Uporabi
potem to napravo za napredne

stvari. Domnevam, da ima Una
Vojvodi� Sonyjev model pressmana,

ki lahko tudi snema, ne pa da
jo le pobeblja s �rnsko glasbo.

Da Sony, ne pressman. - Ali sva
zmenjena, nam Mi�el, tebi Goran?

Mislim, da sva zmenjena.

TDK, 10 kaset po 90 minut,
za za�etek.

Pri�akujete memoarje?
- Pri�akujemo vse. Od A do �.

Kdaj bo �el Goran ven? - �im
dobimo prvo gradivo.

Pohiti, da bo� svojemu Skywalkerju
objavila lepo novico.

Spra�ujem se, zakaj sloh prihajate
sem in zapravljate �as.

Kdo se je sploh nau�il
novinarstva na fakulteti?

Nau�ite se ga v redakcijah,

na ulici. Ve� bi se nau�ili, ko
bi nosili kavo staremu

novinarskemu ma�ku, kot pa v petih
semestrih na mno�i�nih medijih.

Toda ne... vi se ne pripravljate,
da boste novinarji.

Vi boste uredniki. Fini, prijazni,
lojalni �uvaji javnega mnenja, ki

ga ne smejo vznemirjati slabe
novice. Sedeli boste za zaprtimi

vrati uredni�tva, tajnice pa
bodo obve��ale novinarje, da ste

v komiteju. Ne boste govorili o
radiu, televiziji, pa� pa

o sredstvih javnega informiranja.

Za nagrado pa vas bodo vabili v

diplomatski lov. V dolgi koloni
avtomobilov boste zasedli svoje

�astno mesto, ki vam pripada.
Takoj za kombijem s kuharji,

glasbeniki, lovskimi psi in
televizijskimi snemalci.

Verjetno se spra�ujete, kaj �e vas
pri�akuje... Ob�utek krivde,

ob�utek, da nenehno zamujate, da
ste se zamerili kakemu pomembne�u,

ko ste mu skraj�ali sloviti govor
za 12 vrstic. Ob�utek, da

vas va�i podrejeni prezirajo
in se vas bojijo.

Na skrivaj boste pili...
jutranji kozarec bo pomagal, da

se la�no sprostite, da se la�je
prebijete skozi dan brez smisla.

In potem... en mali infarkt v
�tiridesetem.

Spra�ujete se, zakaj?

Zato ker �lovek lahko la�e
sebi, ne pa svojemu organizmu.

Drobcene kapilare pokajo v znak
protesta, ker mislite eno, pi�ete

pa drugo. Koliko �asa se lahko
pretvarjate? Pet let, deset,

petnajst, petindvajset, petdeset?

Morda nekateri �e imajo mo�nost.
Kakor koli, premislite o tem

do naslednjega predavanja, za
katerega bi bilo najbolje,

da nanj sploh ne pridete.

Do takrat pa pamet v glavo in
ne nagibajte se skozi okno.

Dober ve�er. Oprostite, sem Una
Vojvodi�, zmenjena sem za

intervju s profesorjem Babi�em.

Tamle je.

Lahko pomagam?

Tole podr�ite, z obema rokama.

Stresite v to skodelo, hitro.

Pri�akujete, da intelektualci dajo
intervjuje ob obveznih

enciklopedijah ali pa vsaj za
z rokopisi zastrto delovno mizo?

In zakaj ne v kuhinji? - V kuhinji
pre�ivi �lovek veliko ve� �asa

kot v knji�nici... Slecite se,
ne do konca.

Sedite, po doma�e. Ne se bat,
ne jem �tudentke, sploh �e

imam makarone a la Triestino.

Boste? - Ne, hvala, sem �e jedla.
- Prav imate, �lovek lahko pije z

komer koli, je pa lahko
le s prijatelji.

Kdo je to rekel, ne veste.
Ni� za to,

�tudentje itak ni� ne vedo.

Zato imamo profesorje,
da jih nau�ijo.

To�no. Boste kruh? - Ne, hvala.

Jaz ob �pagetih jem kruh.
Navada siromakov.

Znate kuhati? - Znam.
- Kaj?

Kako, kaj? - Mislim, kaj
najbolje obvladate.

Krompir na razne na�ine, zelje
s suhim mesom, pala�inke.

Bistvo je v preprostih jedeh.
To vas je va�a babica nau�ila,

babice so najpomembnej�e v
�ivljenju. Kaj po�neta va�a star�a?

O�e bo kmalu v pokoj, delal je
v vladi, v diplomaciji.

Kaj? - Kaj lahko �lovek
dela v diplomaciji?

Una... odkod vam to ime?

Moj o�e je bil rojen na tej reki.

Una, edina, sama, tri �rke v
kri�ankah, �ena Charlieja Chaplina,

h�erka starega Eugena O'Neala.
Koliko ste stari?

�tiriindvajset.

Kako ste se odlo�ili, da �tudirate
prav na na�i fakulteti?

Pred leti je bila va�a fakulteta
priljubljena, mno�i�ni mediji,

in potem va�a provokativna
predavanja. - Medij in mleko,

zdaj pa? - Fakulteta za popoldne,
pravijo. - Prav imajo.

Ampak ne vem, kaj boste vsi
vi skupaj delali, ko jo kon�ate.

Upajmo na najbolj�e. Sekretariat
za informacije, film, televizija,

Tanjug.

Samo vas �akajo.

Konec koncev se punce
lahko poro�ijo, mar ne?

Na kateri smeri ste?
- Na va�i.

Oprostite, svojih �tudentov
ne poznam osebno. - Vem, vem.

K vam prihajajo �tudenti z drugih
fakultet, vedno je grozen dren.

Mno�i�en padec okusa.

Kaj pijete?

Kokakolo in...

v�asih pivo.
- Imate fanta? - Aha.

Kaj po�ne? - Zdaj je v vojski.

Ga pogre�ate?

Oprostite.

Zdaj bi pa jaz lahko za�ela z
zastavljanjem vpra�anj.

Ste sre�ni? - Ne vem, o tem
nisem nikoli razmi�ljala.

Nekaj vam povem, ta
stvarca samo moti.

Iritirajo�a je, frustrirajo�a,
indiskretna.

Govorite, kot bi bili pisec
sentimentalnih romanov, ne pa

profesor mno�i�nih medijev.
Oprostite.

Pri�li ste naredit
intervju z mano,

v bistvu pa sem jaz
vas intervjuval.

Kako in zakaj... tako, da nisem
uporabil nobenih pomo�nih sredstev,

da bi izvedel kaj o vas. Zato
ker ste me preprosto zanimali.

Ne pozabite, to je prvi
pogoj za intervju.

Da rezimirava. Una, 24 let,
vedno sama,

star�a lo�ena,

travme iz otro�tva, prislu�kovanje
no�nim ljubezenskim �umom,

ob�utljiva na izdajo, ima
mo�no �eljo, da se izvle�e iz

povpre�ja... posku�a prodreti v
novinarstvo... nekdo ji je rekel, da

je najbolje, �e za�ne v Studentskem
informatorju... je to vse?

To je vse... �al je va� �as
potekel... profesorja pa �akajo

neke nove, ne tako
prijetne obveznosti.

Skoraj bi pozabil, ob vsem tem
tudi zelo lepa. - Kar ni nepomembno.

Nasprotno, zelo pomembno. - Lepo,
in kdaj boste z lepo Uno

nadaljevali intervju? - Saj ste
ga �e dobili.

Dobili ste antiintervju.
- Res hvala. A jaz bi si �elela

en povsem klasi�en intervju.

Zdaj vi govorite kot bralka doktor
romanov, ne pa kot �tudentka.

Duca, odhajam!

Prespite vse to. Tisto, kar
se bo usedlo, to

je intervju. Vse stransko bo
pozabljeno. - Ampak jaz sem jim

obljubila, in �e prej ste vi meni
obljubili -Pridite jutri ob �estih.

Hvala.

Moje osebno mnenje je, da gre za
�loveka, ki ve, kaj ho�e in kako

to uresni�iti. A zdi se, da v
njem tli neko nezadovoljstvo,

ki ga neuspe�no skriva, pravzaprav
...ga prek cinizma odkriva.

Obisk je trajal 45 minut,
posebnih stro�kov ni bilo,

trakove bom obdr�ala, �e bi
nadaljevala intervju.

Poskusila bom �e enkrat... konec.

Duca, poglej, kdo je.

Dober ve�er. - O, dober ve�er.

Na �alost, tudi tokrat ne bo
ni� od intervjuja.

Toda obstaja ena uporabna
re�itev. Moram sko�iti do

enega stanovanja v ulici Vladeta
Luki�a, moram presneti neke

plo��e, �e greste lahko z menoj,
se lahko spotoma pogovarjava.

Seveda. - V tem primeru
lahko greva.

Mra�no enosobno stanovanje,
garsonjera, kakih 30 kvadratov.

Ima spalnico, kopalnico,
�ajno kuhinjo in

predsobo. Lastni�tvo profesorjevega
kolega Minja Demaja,

ki se ta hip nahaja na �rilanki,
kjer predava nekaj o

budizmu in evropski kulturi.
Nastlana je z budisti�nim kipci

in falusoidnimi objekti, profesor
ji pravi zen soba.

To je stanovanje mojega prijatelja.
- Oprostite, kaj ste rekli?

Pravim, da je to stanovanje
mojega prijatelja.

Glede budizma, o katerem sva
se pogovarjala v zvezi s sobo,

trdi, da ga osebno ni nikoli
zares mikal, meni, da je

zdaj �e o�itno, da je bil budizam
le minljiva zahodnja�ka

moda �estdesetih let.

Ko sem ga vpra�ala o odnosu
med marksizmom in budizmom,

je rekel: "Budizem je farsa,
marksizem happy end. Malo je

tistih, ki so prodrli do konca v
bistvo marksisti�ne misli, �e

manj pa tistih, ki so prebrali
vsa dela Marxa in Engelsa,

�etudi se vedno sklicujejo
nanja, njune knjige pa imajo po

knji�nicah namesto tapet.
Ni nemogo�e, da je resnica." Konec.

Preden za�neva ta razgovor,
ki me res utruja in na katerega

sem pristal le zato, ker ste zelo
vztrajni... vam moram �al

priznati, da sploh ne maram
�tudentske in mladinske �asopise.

Spominjajo me na otro�ke vrtce po
veleblagovnicah, omejen

prostor, ki ga napadajo star�i.
- A zanje velja, da so to danes

najsvobodnej�i �asopisi. - Ni dvoma,
ker �e otro�ad pretira in

zamo�i, odrasli pravijo: "�e
ste mladi, pogledali vam bomo

skozi prste." Mladostni�ki upor
je zame otro�ka bolezen, ki jo je

treba prele�ati:
Mumps, rubeole, o�pice,

prva ljubezen. - Va�a
predavanja so najbolj obiskana,

mislim, da vam zavidajo na tolik�ni
prilubljenosti. - Nih�e ni na to

imun. In to bi bilo vse, kar lahko
povem v svojo obrambo.

Saj ni nih�e rekel, da
ste obto�eni.

Ne obstaja namre� noben spopad
med politiko in intelektualci.

Razen starega pravila, da so
intelektualci zaradi knjig

odgovorni pred �asom, ki prihaja,
in odgovornost se ne neha z

upokojitvijo, politiki pa lahko
spreminjajo mnenja in pisarne

glede na aktualne dnevne zahteve.

Obstaja le zavist neuspelih
intelektualcev do tistih, ki so

v �ivljenju uspeli. Na �alost,
oni so le posredniki med

oblastjo in sfero duha,
oni interpretirajo in tako

po�tene namere predstavljajo
v napa�ni lu�i. Ti napol izobra�eni

posredniki delajo zmedo, a jaz ne
sprejmem, da so ve�ji domoljubi

od mene. To je v enaki meri moja
de�ela kakor tudi njihova.

Najprej bomo torej odpravili to
za�etno zablodo, spopad ne obstaja.

Ga ni, preprosto ga ni. Kje je?
Ma�ka snedla.

So le birokrati, ki
se sprehajajo

z ene seje na drugo. Namesto da
bi brali. Ni slab koncept.

V�e� bo onim gori in onim doli.
- Pozabila sem, zakaj Mi�el?

Mati mi je bila napol Francozinja,
o�e Beograj�an, ded zdravnik, eden

od tiso� kaplarjev. Ena babica iz
Topole, druga iz Normandije.

Kako, da ste se rodili v Parizu,
slu�ajno, ali?

Hi�e zgorijo, imetja propadejo,
knji�nice preme�ajo,

je babica pravila moji mami,
a kraj rojstva ti je vedno vpisan

v potni list. Ho�em mojemu
vnuku podariti nekaj

za vse �ivljenje, najbolj�i kraj
rojstva na svetu, Pariz.

In tako sem se rodil
v �estnajstem okro�ju.

Kako, menite, bi moral izgledati
pravi intervju?

Najprej, ta intervju bi moral biti
zadosti �irok, da vase sprejme vse

vidike intervjuvanca, to
je svojevrsten totalni intervju.

Zakaj menite, da bi se morala
dati dol? - No, nemogo�e je do konca

dojeti osebo, �e se ne dotaknete
njene ko�e, vsekakor ste �e sami

opazili, da mnogi, ko se
pogovarjajo z vami, i��ejo stik,

body language.

Samo sr� tujega bitja, seveda do te
mere, kolikor je to sploh mo�no med

ljudmi. - Ali naj to enkrat
jaz prva naredim?

Zmeden si? - Precej.

Koliko si pa presene�en?
- Malo, toda prijetno.

Ima� ohranjeno telo. - Ker
se nisem ukvarjal s �portom.

Zakaj se ne sle�e�, tako
si nisva enaka.

Je nekaj perverznega

v tem prizoru. Punca in oble�eni
mo�ki, skrivnost eroti�nosti

Manetovega Zajtrka na travi.

Samo trije dnevi v kehi. Kako ti je
uspelo? - Naj ti povem?

Ja, povej. - Naj ti povem.
- Daj no, samo spra�ujem, povej.

Res ho�e�? Jebala sem se s
�tiriindvajsetimi policaji.

Kako ne razume�? Vse �ivljenje si
igral adolescenta. Sekretar

bi rad, da te umaknemo, da se
spo�ije�. Za strokovnjaka so tudi

bolj�a mesta od fakultet.

Upam, da je to vse, kar si mi imel
za povedati. - Tako je, pa �e nekaj.

Sestanek je sedmega ob 21:00.
Da ne bi potem rekel, da te nisem

obvestil. - Hvala.

Ni problema, vsedite se,
da midva kot stara prijatelja

spijeva kavo.
- Hvala, tovari� Nikola.

Moje knjige, ni� pomembnega,
nisem pisal o pomembnih

ljudeh, ki sem jih spoznal �ele ko
so jih sneli z oblasti, o njihovem

ogor�enju in o tem, kako so
pozabljali, kaj so oni delali

drugim, dokler so bili oni gor na
oblasti, nisem pisal o gnusu,

in tako sem varal generacije in
generacije, ker sem se izogibal

govoriti resnico. Mislil sem, da
bo pri�el �as, ko bom to napisal,

a vsi �asi so isti. Napi�e�
takoj ali pa nikoli. Bal sam

se, da bi lahko ob udobno
�ivljenje, ki me je vleklo

�edalje globlje v povpre�nost.

Sem lastnik jalovih idej. Med
znanostjo in �ivljenjem sem vedno

izbiral slednje. Rekel sem si,
za pisanje bo �as, ko ga ne

bo za ni�esar drugega. Sranje.

Ti tega ne ve�, a stra�no je, ko
ti telefon naenkrat obmolkne.

Sem ter tja dvigne� slu�alko,
da preveri�, �e �e vedno dela in

sli�i� tisti obi�ajni signal.
Odpira� zaboj za pisma, a v njem

�e tedne ni pisma, gre� v
banko, a na tvojem ra�unu ni

ni�esar. Preponosen si, da bi ti
koga prvi poklical. Mol�i�, po�asi

potone� v pozabo. Izklju�en si iz
igre na nedolo�en �as.

�iv zakopan.

Se opravi�ujem. Nekaj zelo
pomembnega bi vam povedala.

Za kaj gre? - Veste, jaz
delam tu v knjigarni, tu v bli�ini.

Seveda, vas �lovek mora opaziti.
Lepa punca je vsaj tako

zanimiva kot lepa knjiga,
�e ne �e bolj.

Hvala, hotela sem vam
povedati... na� �ef je ukazal,

da va�o knjigo umaknemo
iz izlo�be.

Resda? - Da.

Lepa hvala. - Prosim.

Dober dan, profesor, �e dolgo vas
ni bilo. - �elel sem vas le

zaprositi, �e poveste �e drugim
knjigarnam o moji nevarni knjigi.

Ni po�teno, da se vi izma�ete,
druge pa pustite na cedilu.

Oprostite, profesor,
mar bi jaz...?

Videti si zelo zmatrano... �koda, za
danes sem predvidela nekaj

ob�utljivih tem. - Na primer?
- Na primer, slog pouka

marksizma na na�i fakulteti. - To
je bolj vulgarno kot ob�utljivo.

A vendar, preden povem kar koli
o tem bole�em mestu na�ega pouka,

prosim, naredi en sok.
V kuhinji ima� grenivko.

Razumem, gospod... profesor.

Tam nekje je cedilo.

Kako bi prenesel izgubo
�tudentov, �e bi ti odvzeli

predavanja? - �isto vseeno je, ali
govorim v amfiteatru ali

na televiziji, ali svoje ideje
objavljam v �asopisih,

ali ih govorim po telefonu,
�epe�em komu na uho.

Jaz to moram nekomu re�i. �e me
prepovedo na fakulteti, bom objavil

v rubriki "Pisma bralcev". �e mi
tudi tega ne dovolijo, bom poskusil

napisati knjigo na svoje stro�ke.
�e knjige ne bo, bom govoril po

kavarnah, trolejbusih. Javljal se
bom na javnih tribunama,

ko moderator vpra�a, "Ali ima
kdo kaj za dodati?" Jaz pa

povem, no, jaz bi res nekaj
vpra�al. Na koncu bom ustavljal

ljudi na ulici in jim
govoril svoje misli.

Ko bom pa enkrat obmolknil,
bo to moj konec.

Ampak �e ni konec. Stoli
�e niso dvignjeni na mize.

Ostalo mi je �e malo �asa, da
povem zame pomembne re�i.

A zagotovo vem, da bom na
koncu, kot tisti prej, pla�al

svojo ceno za vse, kar sem storil.
In ona bo to�no tak�na, kolikor

je vredno moje delo.
To je neizogibno.

Ne, ne. - Mi�el.

�e nisem povsem utrujen, morda
sem samo malo zaspan.

Ne danes, prosim te. -Mol�i in cedi.
- Nisem razpolo�ena, ve�. Mi�el!

Delaj, razpolo�enje bo pri�lo.
- Rekla sem, da no�em, hej. - Delaj!

Sok. - To nima nobenega
smisla, ve�. - Ima.

Ti si izme�ek, da ve�. - Tudi ti.
Sok, �elim sok.

Mi�el...

Kdo ste vi, profesor Babi�?

Hudi�... hudi�, a?

Ella, come on. - I'm coming.

Jaz pripadam generaciji hladne
vojne. To so dejansko poslednji

individualisti, ki vedno govorijo
jaz namesto mi. Sovra�ijo zastave

in parade, mno�i�nost, kolektivni
duh. Vsak je sam zase.

Za razliko od tvojih vrstnikov,
ki lahko �ivijo le

v plemenu. - Heh.
- Kaj se smeje�, �e ho�e�, da sem

natan�en, delujete stra�ljivo
s svojo psihadelijo, s svojimi

underground oznakami, priponkami,
bradami, drogo. - Nehaj.

Zakaj, sem te prizadel?

Videti si starej�i le, ko
govori� o mladih, ve�.

Podoben si �loveku, ki je mladino
videl v precej slabih filmih.

V �estdesetih letih. Pa kaj si vi
predstavljate, da ste toliko

zastrupili mladino s svojimi
levi�arskimi idejami,

da se ni� ni premaknilo od
�estdesetih. Saj ti...

Ta generacija, o kateri
ti govori�...

To je generacija
arheolo�kih vzorcev.

Tak�ni ne obstajajo ve�,
ve�. Prebudi se,

prebudi se iz svojih
sanj o letu '68.

Mi�el, Mi�el.

Hej, hej ti. Sem pridi.
Malo k nam. Sprosti se.

Glej me, no. Individualec.
Nisem iz plemena. Zares.

Enega dne se bo� za�gal.
- Kot Jan Palach.

No vidi�, kaj govori�,
Sartre, underground.

Izvoli. - Marcuse.
- Saj res, kdaj bo� zaprl

ta hladilnik. - James Joyce.
- V�asih me spominja� na

zmrzovalno skrinjo. - James Dean.
- Ven se vle�e�.

Susan Sontag, Yves Montand,
Belmondo...

Njega pusti pri miru, ve�.
On je moj.

Una.

Una. - Daj no, kar daj.
Govori naprej, ha.

Rad te imam. - Zares.

Profesor me je vzel na nekaj
povezanih slu�benih potovanj.

Ljubljana, Zagreb, Novi Sad.

Profesor obsedeno razmi�lja
o mladih, kolektivisti�na na�ela

do�ivlja kot negacijo
individualisti�nega vitalizma

svojih vrstnikov. Zdi se, da za
enega profesorja z univerze

premalo ve o mladih ljudeh.
Ve�inoma govori na temelju

medijskih mistifikacij o uporu,
narkomaniji in svobodnem seksu.

V tem je nekaj, kar spominja na
krizo srednjih let.

A to je do konca po�teno in
iskreno. On dejansko pogre�a

konstruktivnost v obna�anju tistih,
ki jih ima za predstavnike

dana�nje mladine. Vse bolj sem
gotova, da medije preu�uje

iz sovra�tva, ne pa iz ljubezni.

Una, sto let te nisem videla.
Kje si? Spustili su Gorana,

vedela sem, da se bo izmazal.
Da bo tvoj o�e to uredil.

Zakaj se ob�asno ne
oglasi�? - Posli.

Koliko pa ostane� v Ljubljani?
- En dan.

Fino, potem bova �li skupaj nazaj.
- Mislim, da bova z vlakom.

V Ljubljani sva prespala
v hotelu Lev.

Ne sla�i se.

V Pen klubu se je sestal s
skupino intelektualcev.

Oni �elijo �tartati nov sociolo�ki
�asopis in ga prosijo,

�e bi bil v redakciji. Profesor
je izjavil, da je nepopravljiv

individualec in da svoj boj vodi
na svoj na�in, kot osamljeni

gverilec. Trdi, da mu je kakr�no
koli pripadanje skupini, pa �e �e

tako spo�tuje vsakega �lana,
povsem nesprejemljivo, ker vsaka

skupina, ne glede na njeno
avantgardnost, v sebi vsebuje

hierarhijo, ki jo on
organski ne prena�a.

V Zagrebu sva prespala v
hotelu Esplanada.

V Zagrebu se je sestal z
Goodmanom, ameri�kim sociologom,

ki je imel niz predavanj
v ameri�kem kulturnem centru.

Profesor ni govoril proti
na�i de�eli, nasprotno, branil

je nekatere zadeve, o katerih mi
je prej govoril, da ga �ivcirajo,

o �emer sem vas informirala v
poro�ilu �tevilka �tiri.

Na vpra�anje ga. Goodmana,
zakaj so na seminar Harvardske

univerze poslali drugega,
�eprav sploh ni sociolog, ne pa

njega, ki ga je povabil Maxwell
Stone, je profesor odgovoril, da je

imel obveznosti in da nih�e ni
odgovoren za to zamenjavo.

S sedamnajstimi. - Te je bolelo?
Malo, ampak bilo je dobro.

S kom? - Z enim Dejanom.
- Kaj je po�el?

Bil je basist v Divljih ma�kah.
- Koliko �asa sta bila skupaj?

Leto dni. - Si trpela?
- Eh, skoraj znorela sem.

Ali sta se �e kdaj videla?
- Samo enkrat.

Kako je bilo? - Kako naj vem, kako
je bilo. Bilo je sme�no.

Zdaj me bo� spet dal
na hladno, a ne?

Vedno ko ti kaj povem, me
da� na hladno. Nikoli ti ne bom

ni�esar ve� povedala, bo� videl.

O �em premi�ljuje�? - Enkrat sem se
peljal v avtu s svojo �eno.

Videl sem te na motorju z nekim
mladeni�em, poljubila sta se

pred mojimi o�mi. - In?

Ga ima� rada? - Kot tudi vse
druge. Tako kot tebe.

Ta odgovor si �akal, da bi
dokon�al svojo

mistifikacijo o
mladi generaciji.

�al ni tako. To je biv�i
fant. Ima poeti�no ime, Goran.

Kaj po�ne? - Ni�, zakaj
morajo vsi kaj po�eti?

Potem sva odpotovala v Novi Sad,
kjer je imel profesor predavanje

o odtujenosti modernega
sistema komunikacije.

Prosim, ustavite, slabo mi je.

Tu stanuje�? - Da. - Katero je
tvoje okno?

Na drugo stran gleda.
- Kdaj me bo� povabila? - Nikoli.

Oprostite, slu�ajno.

Oglasi se takoj jutri, bo�?
- Ne bom, bom.

Halo.

O�e, hej. Vrnil si se.

Kako si?

V top formi, ni� od upokojitve.
- Kako ni�?

Grem v nove zmage, �e dve
leti slu�be v Amsterdamu.

Odlo�ili so se, da se
odkupijo za vse tisto.

Kdo je? Gogi, ti si. Nisem
te spoznala, poslu�aj...

zve�er se je o�e vrnil, in...
ne vem, ne bi zdaj.

Vem, vem, za�elela sem se te, ok.
Pridi, �akam te, pridi.

Ali je to tisti tvoj fant?
- Ja.

Kdaj so ga spustili?

Bodi pozorna. - Na kaj misli�?
- Pazi, kaj govori� pred njim,

ne bi ga oni spustili kar tako.
- O�e, ne za�enjaj spet.

Zate so vsi ovaduhi.

Kopa se. - Po�akal jo
bom v sobi.

Pri�el je tisti tvoj.

Naj izgine pred jutrom.
- Razumem, gospod.

�e ti to ni v�e�, imam
odli�no solato iz sip.

Imam tudi rakce. - Vse je v redu.

Jaz bi tudi malo vina, nato�i mi.
- Oprosti, zamislil sem se.

No, sre�en rojstni dan.

Sem �e �isto senilen.
- Jaz vem, kaj ti je.

Vem, kaj ti po�ne tisti
idiot Zdravkovi�. - Pusti to.

Pustila bom, a on ne bo pustil.

Mislila sam ti za rojstni dan
kupiti pi�tolo, a sem se vendar

odlo�ila za nekaj lep�ega.

Krasna je.

Da, da.

Kdo? Ne, ne... Kdo?

Da, razumem, da, da, da.

Kdaj?

Kaj pa vem, �ez pol ure.
Da, bom.

Kje? Prav.

Veste, to je... moj prvi
tak pogovor v �ivljenju.

Ka�e, da smo pri�li v fazo, ko
nam je manj pomembno lastno

�ivljenje od straha, da ne
zapademo v banalnost.

Veste, jaz �e dlje �asa vem za
va�e razmerje z mojim soprogom.

Ni� nimam proti vam, niti
njegovim ob�asnim razmerjem.

Sploh pa, niti jaz mu
nisem ostajala dol�na.

A moram vas opozoriti, da je
Mi�el, ki mu �e dlje �asa delajo

za hrbtom, zdaj v izjemno
nevarnem polo�aju.

�elijo mu namre� odvzeti katedro.
Ga umakniti s fakultete. Vse te

stvari so se z leti nabirale in
kup�kale, in zdaj ga lahko vsak

hip kot mete� zasujejo, on pa kot
kak pobalin ima tajno ljubezen,

namesto da bi bil zbran in pazljiv.

In kaj imam jaz s tem?
- Vi jim boste le poslu�ili, da mu

povrh vsega obesijo �e zlorabo
slu�benega polo�aja, zavajanje

�tudentke. To bi pa lahko bila
usodna kap v prepolnem kozarcu,

ki ga mora Mi�el izpiti preden
zapusti slu�bo, in preden

se za vedno poslovi od
univerzitetne kariere, za katero

se je pripravljal vse �ivljenje.
Ne vem, ali vas smem s tem

obremenjevati. A domnevam, da ga
imate rada, in da vam ni vseeno,

kaj se bo z njim zgodilo. Va�
primer ne opazujem lo�eno kot

kako sentimentalno zgodbo iz
ljubezenskega romana, pa� pa v

nizu pasti, ki mu jih nastavljajo.
Odpovedujejo mu �e najavljena

predavanja, njegova
skripta niso ve� v uporabi.

Dekanat je prej�nji mesec
zahteval, da na kongres v

Londonu ne gre Mi�el, ki so ga
povabili, ampak prodekan, ki se

�e leta ne ukvarja z znanostjo.
Onemogo�ili so ga na javnih

tribunah, na katerih je pogosto
nastopal, z la�mi, da so njegove

teorije v tem politi�nem
trenutku opore�ne.

Glej, uradno mu niso ni�esar
prepovedali. Nih�e ni podpisal

�rnega seznama, na katerem
je njegovo ime. Izurili so se.

Preprosto so dovolili, da v
podzemnem javnem mnenju kro�ijo

govorice, da je v nemilosti.
Po tisti ljudski, kjer je dim,

je tudi ogenj. - Zakaj to delajo?
- Zakaj? Klasi�na zgodba, mladi

ste, ne veste. Tudi ni treba.
Mi�elu je vedno vse �lo dobro,

otrok sre�e. A ljudje drugemu
te�ko oprostijo uspeh.

Mi�elu niso nikoli mogli ni�esar
naprtiti, �eprav so se mo�no

trudili, da ga prika�ejo kot
masona, pedra, agenta CIE,

plagiatorja, juda... in
poklicanega Evropejca. To pa ni

�lo zlahka skozi. Prodekan, ki
je kon�al postdiplomski �tudij

na univerzi Lomonosov v Moskvi,
vztrajno goni svojo panslovansko

linijo. Na drugi strani so
Fullbrightovi �tipendisti, ki

��itijo svoje interese. Mi�el ni ne
z enimi ne z drugimi, je povsem

sam in neza��iten. Cena za tak�no
neodvisnost pa je pri nas draga.

Gotovo ti je bilo neprijetno.

No, odvisno. Bila je spodobna,
natan�na. Brez �ustvenih

izlivov, malo �enske demagogije,
nekaj �istih, dobro usmerjenih

informacij. Kaj imata to
s prodekanom?

Ali mi bo kdo odgovoril?
- Bila sva zelo mlada, �e dolgo

je tega. Bila sva kar zelo dobra
prijatelja. Takrat sem imel punco,

na nek na�in sem jo imel rad.
Tudi on je imel punco. Nekega dne

mi je povedal, da je sama pri�la
k njem. - Tako kot vse pi�ke.

Da, tako kot vse pi�ke. Tudi on
je tako rekel. Rekel mi je, da me

ona ima zares rada, a da mu je
o meni povedala dosti grdih re�i.

Na primer? - Rekla je, da v bistvu
niti sam ne vem, kaj bom s sabo,

da so moji �lanki paberki
iz tujih �asopisov. Takrat sem

dosti objavljal; nato, da misli,
da sam hud fuka�, da nimam

prijateljev, da me nih�e nima rad,
ker v bistvu nobenega nimam rad.

In nato, da mislim, da sam zelo
pameten, v bistvu pa sem napol

erudit, ki, ker obvlada
franco��ino, prodaja slabo dojete

sartrovske fraze... in da sem
zaradi vsega tega sam... sam... sam.

Morda je on lagal, morda pa je
ona govorila resnico.

Poklical te bom kasneje. Nisem
vam povedal, da pridete.

Skratka, mislim, da me
ve� ne potrebujete.

Menda bom o tem jaz odlo�al.

Grav�a se mi, dosti imam tega.
- Nasprotno, imamo eno konkretno

nalogo za vas. Zanimal bi nas,
to ni veliko, tisti majhen

imenik g. Mi�ela. Majhen je,
a ne rabim vsega, samo

tuja imena. - Ve� ko
zahtevate, manj ponujate.

Kaj takoj ne pravi�, bal sem se,
da je nekaj bolj resnega.

Glej, naro�ila bova kavico in
se v miru pogovorila.

Tovari� prodekan, to, da je
Goran suspendiran in ste mu

odvzeli potni list... - Koviljka,
skuhajte nama dve kavi.

Takoj. - O Goranu se bom z o�etom
pogovorila, pa tudi o va�ih

metodah. - Prav lepo, ob kavi bova
govorila o tovari�u Vojvodi�u.

Vsakdo pride na vrsto. - Kaj
ima moj o�e s tem?

Ti ve�, otrok, da je tvoj o�e
pred pokojem dobil dobro slu�bo.

Toliko slab�e za vas.
- Pa tudi zanj.

Goran je dvakrat klical.
- Vem, vem.

Deklica moja, kaj je
narobe, povej mi?

O�e, kdaj greva v Amsterdam?

Profesionalec ponavadi spominja
na vrvohodca. Treba je prehoditi

do varne strehe �ez ob�utljivo
idejo, razpeto nad breznom med

dvema absurdoma. Ob�estvo ga
opazuje, poslu�a, v�asih bere,

in pri�akuje, da bo videlo, kako bo
enega ve�era padel v tem cirkusu.

Pade� pa, dragi moji mladi
prijatelji, iz razli�nih razlogov.

V�asih zato ker po vrvi hodi
preve� ve��e in se mu v glavi

zavrti od uspeha, drugi� zato
ker pogleda doli in razmi�lja,

razmi�lja, koliko je vi�je od
ostalih, a razmi�ljati gotovo

ni dobro. Najpogosteje pa zato
ker pozna primere tistih,

ki so padli pred njim, in ne
verjame, da bo �e dolgo vzdr�al.

A ob�estvo ne mara niti
nezmotljive. Za katere se ve,

da ne bodo nikoli padli.
Profesionalec se bori proti

ob�estvu in proti sebi. V tem je
lepota te obrti, pa tudi tragika.

Preprosto, to je dirka, v kateri
�e nih�e ni zmagal, a je vsaj

marsikdo �astni pora�enec. Biti
profesionalec v na�i srenji,

obkro�en z amaterji, pomeni na
koncu dobiti nekrolog v slogu

"Odli�en znanstveni strokovnjak,
kolega, o�e," z obvezno

fotografijo od deset pik
�e je v milosti, ali brez nje,

�e je v nemilosti. Profesionalec
poleg tega vedno misli na �as,

na� pa se je iztekel. Bili ste
sijajni, a tudi jaz nisem bil slab.

Nima� me ve� rada, ha?
- Kako ve�?

Grebem, grebem, nohte sem
zlomila, ti pa ni�, ha.

Poglej.

Spet neka polemika?
- Spet.

Dajva malo polemizirati. - �akaj,
da dokon�am dva stavka.

Pridi sem.

Nikar. - Zakaj?

Se spomni� tistega v Ljubljani?

Mi�el.

Mi�el. - Sli�im.

Jaz bom sedaj �la.

Sedaj bom od�la in ne
bom se ve� vrnila.

Razume�? - Razumem.

Pa intervju?

Hmm... intervju?

Saj je �e tako
�e dolgo tega zaklju�en.

Ne glede na to, kako totalno
ga bova razumela.

Zakaj gre�? - To se nikoli
ne spra�uje, Mi�el.

Zato ker te imam rada.

Beograd 982, spored filmov
za osemnajsti oktober...

Kozara, Breakdance,
premiera ameri�kega glasbenega

spektakla. Balkan,
Bogovi so padli

na glavo. 20. oktobar I, Policaj

iz Bronxa, premiera. 20.
Oktobar II...

Ali je to vse, kar ostane
po ljubezni?

In kaj sploh ostane
po njej?

Telefonska �tevilka, ki v spominu
po�asi bledi...

Kozarca z monogramom,
ukradena v Esplanadi...

Po ljubezni ostane navada, da se
belo vino nato�i v ta dva kozarca

in da sta �rti na isti vi�ini.

Po ljubezni ostane ena miza v
Dubrovniku in za�uden pogled

starega natakarja, ker naju vidi z
drugimi... po ljubezni ostane

stavek: "Krasna si, ni� se
nisi spremenila, in..."

"Oglasi se kaj, �e ima�
mojo telefonsko �tevilko."

In nekatere �tevilke hotelskih
sob, v katerih sva spala.

Po ljubezni ostanejo temne ulice,
po katerih sva se vra�ala.

Po ljubezni ostanejo radijske
melodije, ki niso ve� moderne.

Skriti znaki in ljubezenska
gesla: "�e me ima� rad, za�ni

predavanje s tremi besedami,
ki bodo imele za�etnico mojega

imena." -Tiso� in ena la�.
- Ostane stavek, ki se kot duh

potepa po sobi: "Jaz grem prva v
kopalnico,"in vpra�anje,"Mar

ne greva skupaj?" "Tokrat ne."
- Po ljubezni ostanejo sokrivci,

�uvaji skrivnosti, ki sploh to ve�
niso, vznemirjenost, ko

mimogrede vdihnete Cabochard
na neznani �rnolaski.

Prepolni pepelniki, in prazno
srce. Navada, da isto�asno

pri�ge� dve cigareti. Fotografije,
posnete v avtomatu, taksisti,

ki nas nikoli niso marali,
ve�. - Po ljubezni ostane

ranjena ne�imrnost. - Kovinski okus
zgre�enosti na ustnicah. - Po

ljubezni ostanejo drugi mo�ki in
druge �enske. - Po ljubezni...

ne ostane ni�. - Sranje.

Ti kar pojdi spat, jaz bom
kmalu. Lahko no�.

Lahko no�.

Zdi se mi, da sem vse �ivljenje
�akal. In kaj se je dogajalo?

Eni so odhajali, namesto njih
pa so prihajali drugi, �e slab�i

od njih, la�ni oblasti, mo�i, vil,
avtomobilov, �oferjev, pi�k in

potovanj. Ostalo mi je �e malo
�asa. Bojim se, da bodo

spet pri�li novi, polpismeni,
polizobra�eni tipi. Ne bodo

jih vsaj toliko nau�ili in
izobrazili, da bi dojeli, za kaj

gre. Saj nimam devet �ivljenj,
samo tole, eno in edino.

Pri�la sem.

Da dokon�am intervju.

Nima� rada prvega
jugoslovanskega filma?

Samo tebe imam rada.

Ali si se kdaj vpra�ala, zakaj
ljubezen najve� boli v trebuhu?

Zakaj, profesor?

Zato ker se v tem delu
razvejajo in kri�ajo poti �ivcev,

ki v kr�u dajo pobudo
nadledvi�ni �lezi, da izlo�a

adrenalin, in da s stresom
obrani ogro�eni organizem.

In, ali te je zelo bolelo?
- Ve� kot tebe.

Si gotov?

Pridem takoj nazaj.

Cigareto, prosim.

Kje je Una? - Tu nekje.

Prosim, �e drugi�.

Spal bi z njo, a ne?
- Saj to je Svetlana.

Kaj no pravi�, Svetlana.

Nobene ne bo� fukal razen mene.
Ne bo se ti dvignil, bo� videl.

Nikar.

Halo, Minja. Kdaj se vra�a�?
Pojutri�njem.

Dobro je, vse bo v redu. Okej.
Kak�no je vreme v Londonu? Isto.

Beograd in London sta dve
lici enega mesta.

Zdravo, pozdravi kraljico.

Vsaka zgodba ima svoj konec.

Misli�?

Nobene najine sledi ni ve�.

Ni� ni ostalo.
- Vzemi me s seboj.

Zjutraj se vrnem.

Halo... da, Vladete Luki�a 7.
Dobro, po�akal bom.

Ali bo� prespal v najinem
apartmaju v Esplanadi?

Ne bo� me vzel s seboj?
- Saj sem ti rekel, da ne morem.

�elezni�ka postaja.

Pustila bova stvari v garderobi,
potem greva na letali��e.

Kaj po�nete v Zagrebu?
- Vas �akam.

Ti si tip anksioznega narcisa.
�ustveno �ivljenje

neusklajeno, tvoja �ustva niso
trajna, strah te je, da te

bodo partnerji izdali. Najbr� trpi�
za glavobolom, z eno besedo,

ti si sanjsko dekle.

Hudo jo ima� rad... mene tako...

Halo. - Mi�el!
- Mi�el! Una.

Halo! Halo, Una.
- Mi�el.

Una!

Una!

Kaj se mu�i�? Sre�no,
profesor.

Ni na�a krivda, hoteli smo tudi
tebi poslati gradivo, ampak...

Kar je, je. Od tebe se pri�akuje,
da na seji, danes, takoj,

odda� zahtevo za sporazumno
prekinitev delovnega razmerja.

Da dam odpoved? - Ne, kolega,
zahtevo za sporazumno prekinitev.

V �em pa je razlika? - Velika.
Tako se fakulteta obve�e, da

ti poi��e novo slu�bo, z istim
osebnim, morda celo z ve�jim.

Jaz se pa obve�em, da bom
sklical tiskovno konferenco

za tuje novinarje.

Nima� vina? - Mislim, da je
ostala ena steklenica.

Si �e prej peljal punce sem?
- Ti si prva.

Kak�en si ti la�nivec... oprostite.
- Kaj bi rada, da pijemo tukaj ali

v postelji? - V postelji. Od �esa
ima� to brazgotino?

Pretep v otro�tvu. - Te je
zelo bolelo? - Ne spomnim se.

Lepa si tak�na. - Res?

Pridi. - Tega je... �e,
kolikor ho�e�.

Vidva sta v istem �asu doktorirala?
- Ve� pa, kako doktorirajo?

Ho�e� viski? - Izpitna komisija
pride pe� v kabinete, pred

vrati katerih stojijo mili�niki.
- Vse so iste.

Doktor, kdo vse danes ni doktor.
- Te male cipe.

Ne sprejmi tega tragi�no. Vem,
da ti je zdaj neprijetno, da se

pojavi� pred temi plazilskimi
pedrskimi facami. Natipkal sem.

Ti samo podpi�i. - Pa �tudentje?
- Topoumno krdelo provincialcev,

ki se ho�ejo le pridru�iti
partiji in narediti kariero in

za nagrado dobiti enoinpolsobno
stanovanje na Konjarniku. Kak�ne

plemenite ambicije. Moj gospod,
komu jaz predavam?

Gre za ideologijo.
- Ideologija, kje pa, pomembna

je mentaliteta, izklju�no
mentaliteta. �e bi bil tukaj

enostrankarski ali ve�strankarski
sistem, ustavna monarhija,

razsveljeni absolutizem,
demokristjani... - Socialdemokrati.

Tu. - To�no, ljudje bodo �e naprej
rit brisali s prstom in kradli

klju�avnice iz strani��a. Ve�, kaj
je napisal neki Angle�?

Samo to mu ni jasno, kako lahko
�lovek sname vrata v strani��u

in z njimi obri�e rit.

To ne pomeni, da je danes svet
bolj�i ali slab�i od v�eraj�njega.

To pomeni le, da je druga�en. Nekdo
lahko razseli mesta, zapre

univerze, kdo drug lahko
prepove stripe Walta Disneyja,

aretira zaradi jazza in rocka,
obsoja abstraktno slikarstvo,

prepove uvoz tujih �asopisov in
revij, a to je le za�asna

re�itev. Nekega jutra bo Racman
Jaka prebil blokado.

Kajti Racman Jaka in kuli,
in kokakola in kavbojke, in tvoje

mlaskanje, vsebujejo v sebi
sr� mitologije globalne

vasi, v kateri �ivimo.