Original subtitles

GOSPODI�NA JULIJA

Igrajo

Re�ija

SEVERNA �VEDSKA, 1894 KRESNA NO�

Nocoj je divje.

Si �e nazaj? -Kaj je za ve�erjo?

Kaj je to? -Gospa je zalotila svojo psico Diano z vratarjevim psom.

Zdaj ho�e splav, da ne bo imela cuckov.

Christine, nau�i se lep�e izra�ati. -Ti pa se lep�e obna�aj, Jean.

Grofa sem peljal na postajo. Gospa je vztrajala, da ple�em z njo.

Nisem je mogel zavrniti.

Danes je �isto podivjana. -Zmeraj je bila taka.

A odkar se je razdrla njena zaroka, �e posebej. Mene bi bilo sram.

Noben mo�ki je ne bo maral, �e se bo dru�ila s slu�in�adjo.

Zakaj ni �la z o�etom, da bi se dru�ila s sebi enakimi?

Daj mi kozarec za vino.

Kje si ga dobil? -Lani v Dijonu. -Kdo?

Jaz in grof.

Kro�nik bi lahko pogrela. -Moral bi priti �e pred 15 minutami.

Zelo dobro je.

Odrezala sem jo od jutri�nje pe�enke za njih. -�udovito.

�udna je. V nekaterih re�eh je preve� visoka, v drugih pa...

Morala bi jo videti plesati. -Kot mama je. Naj po�iva v miru.

Doma je bila najraje v hlevu, en konj v ko�iji pa je bil premalo.

Imela je umazane man�ete, na gumbih pa so morali biti grbi.

Prav ima�, Christine.

Premalo fina je.

A tako je, �e se gospoda dru�i s sodrgo. -Midva se �e ne bi.

Ne?

Mese�na pla�a.

Ti pa si bolj poseben kot sam grof.

Bo� potem plesal z mano? -Rekel sem, da bom.

Obljubi�? -�e sem rekel, potem bom.

Res prijazno, da takole zbe�i� od soplesalke.

Nasprotno, gospa. �el sem k soplesalki, ki sem jo pustil samo.

Si ga naredila? -Ja, gospodi�na Julija.

Jean, potem greva lahko plesat. -Oprostite, obljubil sem Christine.

Lahko ple�e s kom drugim. Ne? Mi posodi� Jeana za en ples?

O tem ne odlo�am jaz. �e te prosi za ples, bodi hvale�en.

Ni pametno dvakrat plesati z istim. -Kako to misli�? -Slu�abniki ho�ejo,

da jih obravnavate enako. -Nadaljuj.

Mogo�e ni dobro dajati prednosti enemu slu�abniku pred drugimi.

Prednosti? Kaj pa govori�?

Kot hi�na gospodarica sem po�astila slu�abnike s svojim obiskom zabave.

Ni tako, ljubica?

Ho�em, da me zna soplesalec voditi, da se ne osme�im.

Ljubica.

Potem sem vam na voljo. -Ne imej tega za ukaz.

Nocoj praznujemo vsi skupaj. Daj mi roko.

Ne skrbi, Christine. Ne bom ti ukradla zaro�enca.

Lahko no�, Serine.

Christine.

Christine.

Oprosti.

Res je nora.

Zmeraj je taka, ko ima menstruacijo. Ubo�ica. -Kot psica, ki se goni.

Bo� zdaj plesal z mano?

Saj nisi huda, ker sem te pustil? -Ne.

Vem, kje je moje mesto.

Pametna punca si. Dobra �ena bo�.

Za�eti morava iskati kaj za takrat, ko se poro�iva.

Vratar. Stre�aj. -Ali sluga.

Pla�a je slaba, a slu�ba je zanesljiva.

Jean.

Ni bolj�ega plesalca. Si vedela?

Zakaj je na kresno no� v livreji? Takoj jo sleci.

Tisto obleci.

To je grofov suknji�, gospa. -Vem. Ho�em, da ga oble�e�.

Ne morem, gospa. -In �e ti uka�em?

Potem bi vas moral ubogati. -Potem pa ti ukazujem.

Se ti je nerodno preoble�i pred mano?

Stran se bom obrnila.

Zelo doma� je s tabo. Si zaro�ena z njim?

Zaro�ena? Ja, temu se tako re�e.

Kako to misli�? -Tudi vi ste bili zaro�eni in...

Ja, a najina zaroka je bila uradna.

Tres gentil, Monsieur Jean. -A ni bilo ni� iz tega.

Voulez vous plaisanter. -Et vous parlez francais?

Kje si se nau�il francosko? -V �vici sem bil natakar. -Res?

Charmant.

Nisi videti kot natakar. Videti si kot kavalir.

Ni tako, Christine? -Oprostite mi, a zvenite pokroviteljsko.

Pokroviteljsko? Lahko se usede�.

Prirojena plahost mi prepoveduje verjeti, da bi mi res laskali.

Zato mislim, da se mi prilizujete, bolje re�eno, ste pokroviteljski.

Kje si se nau�il tako govoriti? Gotovo si hodil v gledali��e.

Veliko. Doma in v tujini.

Rojen pa si nekje tukaj. -O�e je delal pri Pederssenu. -Res?

Ne spomnim se te. -Jaz pa vas se.

Nadaljuj. -Ne.

Kdaj drugi�.

Mogo�e to ne bo nikoli.

O tem no�em govoriti. -Sli�i se nevarno. -Ni nevarno.

Samo no�em govoriti o tem. -Usedi se.

Ne, po�akaj. Najprej mi daj pija�o.

Ne vem, kaj imamo. Mislim, da le pivo. -Raje ga imam kot vino.

Ti ne bo�?

Dobra �ena bo.

Smr�i? -Ne. A govori v spanju. -Kako ve�?

Pij na moje zdravje.

V imenu vseh slu�abnikov vam �elim dolgo in plodno �ivljenje.

Zdaj pa mi poljubi �evelj.

Nehajte. -Zakaj? -Lahko naju kdo vidi. -Pa kaj? -Opravljali bodo.

Res? -Ko bi vedeli, kaj vse so �e govorili. -Kaj?

Ne morete uganiti? -Ne. -Videli bi,

kako ste pono�i sami s slu�abnikom.

Kaj potem?

Povrh vsega nisva sama.

Christine spi. -Jo bom pa zbudila.

Christine.

Christine.

Pustite jo spati.

Pustite jo spati.

Nekateri garajo za �tedilnikom in so zato konec dneva izmu�eni.

Spanje je treba spo�tovati.

Prav ima�.

Kako plemenito.

Ko bi lahko tudi jaz tako spala.

Pojdiva natrgat �panskega bezga. -Ne. Nemogo�e.

Kako to misli�? Menda si �esa ne domi�lja�? -Ne.

Jaz �e ne. Oni pa.

Kaj? Da sem se zaljubila v lakaja?

Za ve� od njih se ima�, ne? -Saj sem.

Jaz pa se lahko spustim.

Ve�krat sanjam, da sem na vrhu stebra, s katerega ne morem.

Vem, da moram dol, a nimam poguma, da bi se vrgla.

Ko pogledam dol, se mi zvrti. Ne morem se ve� dr�ati.

�elim si pasti, a ne morem.

Vem, da ho�em dol, a ko sem spodaj, se zemlja odpre

in padem vanjo.

Govorim ti o svojih sanjah.

Si �e kdaj ob�util kaj takega?

Pojdi z mano.

Pridi.

Kaj je? -Ni�. -Naj pogledam.

Usedi se.

Naj pogledam.

Gospodi�na Julija.

O ne�em sanjam.

Da le�im pod drevesom. Visoko je.

Na vrhu je gnezdo, v katerem so zlata jajca.

Sanjam, da ho�em splezati na vrh drevesa.

Prva veja je previsoko in drsi mi.

A vem, da moram samo do prve veje in lahko bom splezal na vrh.

V sanjah.

Poljubi mi roko in se mi zahvali.

Sami si boste krivi. -Za kaj? -Niste ve� otrok.

Igra z ognjem je nevarna. -Zame ne. Zavarovana sem.

Pa niste. In tudi �e ste, so zraven �e drugi.

Misli�, ti? -Ja.

Kak�na domi�ljavost. Misli�, da se ti ni mogo�e upreti?

Samo hvali� se. Tega nima� v sebi.

Mislite? -Domnevam.

Mislite zares ali se hecate?

Zares.

Va�a igra je zame preresna. Naveli�al sem se igranja.

Zdaj pa dovolite, delat moram.

Vse umazanija je na vodi, dokler ne potone.

Jih bo� odlo�il? -To je moje delo. Nisem pla�an, da se igram z vami.

Si bil kdaj zaljubljen? -Mi ne re�emo tako. A sem bil.

Kdo je bila? -Je to ukaz? -Ne.

Spra�ujem te kot prijateljica.

Kdo je bila?

Veste, kak�en je svet videti od spodaj?

Ne veste. Svet vidite od zgoraj.

Nad nami lebdite s kragulji. Kako je to?

Nikoli nisem letel s kragulji. Imel sem sedem bratov in sester

in pujsa v hlevu. -Gotovo je bilo grozno.

Skozi eno od oken sem videl zid posestva va�ega o�eta.

Nad njim so se dvigovale jablane. Za nas je bil to rajski vrt.

A pred takimi, kot smo bili mi, so ga z me�i branili zlobni angeli.

Ker nas zani�ujete, ne?

Ne. -Pa nas. To samo pravite, a vem, da nas.

Prvi� sem bil pri vas, ko sem �el z mamo plet �ebulo.

Se spomnite tur�kega paviljona, ki je stal zraven vrta?

Bil je v senci jasminov in prera��en s kova�nikom. -Ja.

Lep�e stavbe �e nisem videl. Nikoli nisem razumel,

zakaj so �li ljudje vanj in kmalu pri�li ven. �el sem noter.

Bilo je neverjetno. Vse tiste slike cesarjev in kraljev.

Na oknih so bile zavese z resami.

�e nikoli nisem bil v gra��ini. Samo v cerkvi sem bil.

Kar smehljajte se. A va�e strani��e je bilo lep�e,

kot katerikoli prostor, v katerem sem bil.

Od takrat naprej, kjerkoli sem bil, karkoli sem delal,

moje misli so se zmeraj vra�ale tja. �util sem neustavljivo �eljo,

da sem v vsej tej krasoti olaj�am.

Nekega dne sem se zmuznil noter.

Stal sem in ob�udoval.

Potem je nekdo pri�el. Lahko bi od�el skozi okno.

Skozi vrata nisem mogel oditi. Bil je samo en izhod.

Odlo�il sem se zanj. Po odto�nem kanalu.

Skozi temo in va� drek.

Ko sem pri�el ven, sem za�el te�i.

Stekel sem �ez maline, �ez jagode,

dokler nisem pri�el do vrtnic. Zagledal sem svilene nogavice

in ro�nato obleko.

Bil sem umazan in smrde�. Skril sem se pod trnje

in gnijo�o prst. Gledal sem dekle,

ki je hodilo med vrtnicami,

in si mislil:

�e lahko tat pride v nebesa in ostane med angeli,

zakaj se potem ne bi mogel sin delavca

igrati z grofovo h�erko? Kaj pravite?

Rev��ina mora biti grozna.

Rev��ina mora biti grozna.

Grozno je, �e sme pes le�ati na grofi�ini zofi,

konja lahko potreplja po nosu damska roka,

toda slu�abnika?

Naslednjo nedeljo sem �el v cerkev, da bi vas videl.

Umil sem se in oblekel najbolj�o obleko.

In potem sem vas videl. �el sem domov in hotel umreti.

A hotel sem umreti lepo, brez bole�in.

Potrgal sem vse cvetje z bezga in si postlal v skrinji za oves.

Oves je voljan kot �love�ka ko�a.

Zelo mehak na otip. Zaprl sem pokrov

in zaspal s strupenimi cvetovi v rokah.

Ko sem se zbudil, sem bil zelo bolan.

A kot vidite, nisem umrl.

Ko sem vas tisto nedeljo videl, sem spoznal, kako brezupno je.

Nikoli ne bom mogel iz sloja, v katerega sem se rodil.

Kako lepo. Na�in, kako pripoveduje�.

Kje si se nau�il tega? Si hodil v �olo?

Ne.

Ve�inoma sem se u�il s poslu�anjem gospode.

Poslu�a�, kaj govorimo?

Seveda.

Koga poslu�a�?

Grofa.

Vas.

Va�ega zaro�enca. -Kaj?

Kaj si sli�al?

Tega vam ne morem povedati. �eprav moram priznati,

da so me nekatere va�e besede presenetile. -Kak�ne besede?

Mogo�e med nami ni tako velike razlike.

Mi se vsaj ne obna�amo kot vi, preden se poro�imo.

Ste prepri�ani? -Ja.

Videl sem vas v skednju.

Svojo ljubezen sem dala malopridne�u.

To potem vse re�ejo. -To ni res.

�e ve�krat sem to sli�al. -Utihni! No�em te ve� poslu�ati.

Izjemno. To je rekla tudi ona. Zdaj pa...

Dovolite mi, spat grem.

Spat? Na kresno no�? -Ni mi preve� do tega,

da bi plesal s tistimi tam. -Jean, ne odhajaj.

Odpeljiva se na jezero in glejva son�ni vzhod. -Prosim vas.

Kaj te skrbi? Tvoj sloves?

Ja. No�em, da me odpustite brez priporo�ila.

Tudi na Christine moram misliti. -Zdaj gre za njo. -Ne samo za njo.

�e naju kdo vidi skupaj... -Pa naj.

Te ljudi poznam in jih imam rada, pa tudi oni imajo radi mene.

Gospodi�na Julija, jedo...

Pojdite spat. -Kaj? -Rotim vas.

Ubogajte me in pojdite spat. -Zakaj bi te ubogala?

Naredite, kar vam pravim.

Semkaj. Pojdite, prosim.

Hitro.

Ja, va�a milost.

Prekleto.

Kje ima� vino? Vem, da je tukaj.

Grofica na�a bila je fina in lepo vzgojena. Imela je jajca

namesto lulike. Nekega ve�era, ko sta se spravila k stvari,

je grof spoznal, grofica ima binglja.

Udarila ga je s svojim ti�em. Grof se je sesul,

ker je ni�vreden kreten!

Zatakni si ga v rit. �e si preve� nalit, da bi dojel, poslu�aj ta hec.

Zatakni si ga v rit. �e si preve� nalit, da bi dojel,

poslu�aj ta hec. Julija je h�i, ki je nista hotela.

Plemeniti nara��aj grofice in grofa. -Ne poslu�aj.

Je kot gone�a psica, pohotno naskakuje lakaja

in kova�a. Pa tudi Christine. Ljubi bog, vse nas bo pofukala!

Ne poslu�aj.

�e si preve� nalit, da bi dojel, poslu�aj ta hec.

Kaj lahko narediva?

Lahko pobegneva.

Ste �e bili v �vici, na italijanskih jezerih? -Ne. Je lepo?

Prelepo je. Ve�no poletje, lovor za bo�i�, pomaran�e.

Jean, lakaj, nadut in napihnjen, se prilizuje vladajo�im.

Leze jim naravnost v rit. Res je visoko nad nami.

A pod tem sluzavim usrancem se skrivata la�nivec in tat.

Njegovo skrivnost vsi poznamo. Toplovodar je!

Odprl bom hotel. Verjemite mi, to je pravo �ivljenje.

Novi ljudje, novi jeziki. Ni �asa za skrbi ali dolg�as.

Vlaki ves �as prihajajo in odhajajo. Denar pa priteka.

Vi boste okras vsega tega. Gospodarica hi�e.

Sedeli boste za mizo in pritiskali elektri�ni gumb.

Moja kraljica boste. Gosti se bodo vrstili pred va�im prestolom.

Poni�no bodo poravnali svoj dolg. Ne predstavljate si,

kako osramo�eni so ljudje, ko morajo pla�ati.

Reci moje ime. Reci Julija.

Med nama ni ve� ovir.

Ne tukaj. Ne v tej hi�i.

Tukaj je preteklost.

Tukaj je grof. Grof je izbral mene.

Spo�tujem ga bolj kot kogarkoli na svetu.

Vra�e, predsodki, ki so mi jih od rojstva vbijali v glavo.

Pozabiva jih.

Pojdiva na tuje. V drugo dr�avo,

v kateri bodo kle�eplazili pred mano.

Malmo, 6:30, Frankfurt, 8:30.

Pomagajte mi na prvo vejo in me glejte, kako se vzpenjam.

Frankfurt, Basel, jezero Como.

�la bova z gothardsko �eleznico.

Danes sem lakaj. �ez eno leto

bom lastnik hotela. �ez deset let bom �lan plemstva.

�el bom na Vzhod, se dal odlikovati in mogo�e celo postal grof.

Na Vzhodu lahko kupi� vse, tudi plemi�ki naslov.

In vi boste moja grofica. Moja grofica.

Reci, da me ima� rad.

Enkrat sva se �e osme�ila. Ne narediva tega �e enkrat.

Grof lahko pride vsak trenutek. Vi in jaz...

Odlo�iti se morava.

Naj vam nekaj poka�em.

Moj hotel.

Samo risbe so, a... Kaj pravite?

V redu so. A za to je potrebno veliko kapitala.

Ga ima�? -Jaz? Seveda.

Moje strokovne izku�nje, znanje in jeziki. To je dovolj, ne?

Z njimi si ne kupi� vozovnice. -To�no.

Zato i��em partnerja, ki bi mi posodil denar.

Kako ga bo� na�el tako hitro? Kdo naj bi bil ta partner?

Vi.

Nimam svojega denarja.

Potem ne bo ni�.

In?

Spet sva na za�etku.

Ho�e� re�i...

Naj bom tvoja vla�uga, da bodo kazali za mano?

Kako naj po tem �e pogledam o�eta v o�i?

Moj bog, kaj sem naredila?

Enako, kot �e mnogo drugih pred vami.

Zdaj me �e zani�uje�.

Kaj na tebi me je pritegnilo? Da sem �ibka, ti pa mo�an?

Da padam, ti pa se vzpenja�. Je bilo to?

Ali pa je bila ljubezen? Res ve�, kaj je ljubezen?

Upam. Misli�, da sem prvi� fukal?

Moj bog, kako govori�.

In kaj vse si misli�. -To se u�imo tam, od koder sem.

To sem jaz. Ne delajte se fine, ker sva oba enaka.

Kje si dobil vino?

V kleti. -O�etov burgundec.

Ni dovolj dober za bodo�ega zeta?

Jaz pa pijem pivo. -Dokaz, da je va� okus slab�i od mojega.

Tat.

Me boste zato�ili? -Ne, ker sem sokrivka.

Kaj je narobe?

Dobili ste, kar ste hoteli.

Pomislite na Christine. Mislite, da je brez �ustev?

Ne mislim ve� tako. Slu�abnik ostane slu�abnik. -Vla�uga pa vla�uga.

Zdaj vam lahko povem. Ko sem vas videl med vrtnicami,

sem imel tako umazane misli kot vsi fantje mojih let.

Zaradi mene si hotel umreti. -V skrinji za oves?

To sem rekel kar tako. -Si lagal? -Ne.

Ja.

To je bila zgodbica za �enske.

Baraba. -Putain.

Zdaj si letel s kragulji. -Ne bi rekel, da sem letel.

Bila naj bi prva veja. -Bila je gnila. -Bila naj bi izvesek.

Sedela naj bi za tvojim pultom, vabila goste, ponarejala ra�une.

To bi delal sam. Vi bi me samo krili z nasmehom.

Tvoja du�a je umazana. -Pa jo umijte. -Kako si drzne�?

Hlapec. Lakaj.

Vstani, ko govorim s tabo.

Hlap�evska cipa. Lakajska vla�uga.

Utihni in se poberi stran!

Kako si upa�? Da smrdim jaz?

�e nobena se ni tako obna�ala, kot si se nocoj ti.

Misli�, Julija, da bi se dekla do mo�kega obna�ala tako kot ti?

Julija, si kdaj videla �ensko mojega stanu,

da se obna�a, kot si se nocoj ti?

Kaj takega sem videl samo med �ivalmi in prostitutkami.

Udari me.

Poteptaj me, ni�vredna sem. -Dobro sem vas zapeljeval.

�eprav je bilo prelahko, da bi bilo res vznemirljivo.

Zakaj me ne udari�?

Udari me.

Ne.

Odpustite mi.

Ne bi udaril nemo�nega psa, kaj �ele �ensko.

�eprav sem bil vesel, da me je zaslepil la�en sijaj.

Boli pa, da si nisem �elel �esa bolj finega,

odli�nega.

Boli, da ste padli tako nizko, ni�je kot kuhinjska dekla.

Govori�, kot da si �e nad mano.

Saj sem.

Iz vas lahko napravim grofico, vi pa ne morete iz mene grofa.

Rodila sem se grofu, ti pa tega ne bo� nikoli mogel. -Ja.

Moji otroci pa bodo. -Tat si, jaz pa nisem.

Na svetu so huj�e stvari, kot je biti tat.

Odli�na �enska ste. Predobra za �loveka, kot sem jaz.

Naredili ste napako, zdaj pa jo sku�ate upravi�iti tako,

da se prepri�ujete, da me imate radi. Pa me nimate.

Samo hrepenite po meni. Zato va�a ljubezen ni ni� bolj�a od moje.

Ne bi mogel biti va�a �ival.

In nikoli me ne bi mogli imeti radi.

Kako si lahko prepri�an?

Jaz pa bi vas lahko imel rad.

Ste tako fini, izobra�eni

in ljubki, ko to ho�ete.

Strast, ki ste jo prebudili v meni, ne bo najbr� nikoli ugasnila.

En va� poljub.

Tako me �e ne bo� dobil. -Kako pa? Povejte mi.

Ne s prilizovanjem in ne s poljubi. Kako?

Kako?

Bolj gnusen si kot podgana.

Gabi� se mi, a ne morem pobegniti od tebe.

Potem pa pobegnite z mano.

Kako?

Pojdite v o�etovo delovno sobo.

V zgornjem desnem predalu je klju�. Odklenite spodnji levi predal.

V njem je denar.

Vzemite denar in ga prinesite.

Daj mi kozarec vina.

Ironi�no. Mami sem obljubila, da ne bom nikoli su�nja mo�kemu.

Nau�ila me je sovra�iti mo�ke. Do zakona je �utila odpor.

O�etu je rekla, da ne more biti njegova �ena,

da pa je lahko njen ljubimec.

Ne pijte tako.

Zakaj? -Plebejsko je. -Saj sem. Mama je bila plebejka.

Verjela je v enakopravnost �ensk, jaz pa sem morala biti dokaz za to,

da je vsaka �enska ravno tako dobra kot mo�ki.

U�ila sem se vse, kar se u�ijo fantje. Osedlati, jahati, streljati.

�la sem celo h klavcu, da bi se nau�ila klati.

Nisem zmogla. A o�e jo je obo�eval. Vse ji je dovolil spremeniti.

Mo�ki so opravljali �enska dela in obratno. Vse je propadlo.

Potem se je o�e spametoval in naredil po svoje.

Zato je zbolela. O�eta sem imela rada, a sem dr�ala z materjo.

Ko je sku�ala za�gati hi�o, je o�e skoraj naredil samomor.

Ve�, da se je sku�al ustreliti?

A je zgre�il.

Mo�ke sovra�ite, ne? -Ve�inoma. A v�asih,

ko sem �ibka... Moj bog.

Sovra�ite me, ne? -Zelo. Najraje bi vas zaklala.

Kaj pa zdaj? -Pobegniva na jezero Como,

kjer zmeraj sije sonce in �arijo pomaran�e.

Tam bova u�ivala.

Deset, osem dni, dokler bo mogo�e. Potem bova umrla.

Raje bi odprl hotel. -No�e� umreti z mano?

No�em umreti. Rad �ivim.

In samomor je smrtni greh.

Verjame� v Boga?

Dovolj imam tega.

Mo�ki, ki je �ensko one�astil, ji nekaj dolguje.

Dovolj? -Baraba.

Jaz, baraba?

V moji dru�ini vsaj ni nobenega zvodnika. -Prosim?

Va� praded je bil mlinar, ki je grofovski naslov dobil,

ker je med dansko vojno dovolil kralju, da spi z njegovo �eno.

Jaz nimam plemenitih pradedov. -Lahko pa bi imel plemenite potomce.

Delaj z mano kot s �lovekom. -Potem se obna�ajte tako.

Vi pljuvate po meni, a se ne smem obrisati ob vas.

Ni druge re�itve? -Je.

Spakirajte in odidite. Sami.

Ne morem. �e ho�em oditi, rabim ukaz.

Ne morem oditi, ne morem ostati. Nekdo mi mora re�i.

Pojdite gor, v o�etov kabinet. Vzemite denar in ga prinesite.

Prav. -Takoj.

Prav.

Pojdi z mano. -Ne.

Kaj se je zgodilo?

Gospodi�na je vse privlekla sem. Gotovo si jih sli�ala.

Ne. Spala sem kot ubita.

Zjutraj bi me moral peljati k ma�i.

O �em bo danes pridiga? -O obglavljanju Janeza Krstnika.

Najbr� bo kratka.

Kaj si delal vso no�?

Nisi �el spat.

Pogovarjal sem se. -S kom?

Z gospodi�no Julijo. -Ta res ne ve, kaj se spodobi.

Si tudi pil z njo?

Poglej me.

Si z njo pil?

Ja.

Uboga punca. Menda nisi?

Sram te bodi. Kako si zloben.

No�em ostati v hi�i, kjer ne more� spo�tovati nadrejenih.

Zakaj bi jih spo�toval? -Ho�e� delati za nespo�tljive ljudi?

Ni� bolj�i niso kot mi. -Zakaj bi se potem trudila biti bolj�a?

Si pomislil na grofa? Koliko hudega je do�ivel.

No�em ostati tukaj.

Ljubosumna bi bila na Claro. Nanjo pa nisem.

Da se je vdala lakaju.

Ko bi bil odvetnik ali kdo bolj�i.

No�em ostati tukaj.

Kam bo� �la?

Kam bova �la midva?

Ko bom poro�en, takega dela ne bom ve� dobil.

Lahko postane� hi�nik, skrbnik... -Ali sluga na uradu.

Dr�avna pla�a je slaba, a �ena in otroci dobijo pokojnino.

No�em kar takoj umreti za �eno in otroke.

Ho�em ve� kot to. -Vem, kaj ho�e�.

Tudi dol�nosti ima�. -Ne govori mi o dol�nostih.

Kdo je zgoraj?

Clara. -Menda ni grof?

Ne. On bi poklical.

Pripravi se za v cerkev.

Christine je pokonci.

Je kaj posumila? -Ne. Imate denar?

Ja. -Dovolj?

Gospodi�na Julija. -Dovolj za za�etek. Ga bo� pre�tel?

Gre� �e zmeraj z mano? -Ja.

Gre� �e zmeraj z mano? -Ja.

Od�la bova pri sprednjih vratih.

Dobro jutro, sr�ek. Sonce vzhaja.

Odganja zle duhove.

To no� so bili res tukaj.

Pridi, sr�ek. -Razmi�ljal sem.

Ven morava pri sprednjih vratih, tako ne bo nih�e ni�esar posumil.

Pretvarjal se bom, da sem lakaj. �e zadnji�.

Gospodi�na Julija. Iti morava.

Pti�a ne morete vzeti s sabo.

Preve� vpadljiva bova in potem naju bodo dobili.

Brez nje ne grem nikamor.

Takoj morava oditi. -Spominja me na to hi�o.

Pomagaj mi.

Bom jaz.

Raje bi se nau�ili klati.

Zakolji �e mene.

Preklinjam uro, ko sem te zagledala.

Preklinjam uro, ko sem bila spo�eta.

Zani�ujem te.

Sovra�im te. Misli�, da ne prenesem krvi?

Misli�, da sem �ibka? Tu bi rada videla tvojo kri.

Vse mo�ke bi rada videla v tej mlaki. Pila bi iz tvoje lobanje,

po�rla bi tvoje srce. Misli�, da sem �ibka, da te imam rada,

ker sem si za�elela tvojega semena? Da ho�em tvoje potomce?

Vzgajati tvoje otroke in prevzeti priimek, ki ga �e nisem sli�ala?

Najbr� ga sploh nima�. Bom ga. Hi�nica ali ga. Smetka.

Si pes z mojo ovratnico, hlapec z mojim grbom na gumbih.

Naj bi te delila s kuharico? Naj tekmujem s svojo deklo?

Ima� me za strahopetno. Ostala bom!

Naj pride vse na dan. O�e bo videl, da ni denarja.

Poklical bo policijo. Vse mu bom povedala.

To bo o�eta ubilo. Grofovski rod bo izumrl.

Lakajev rod bo �ivel v siroti�nici, dobil lovorike v kanalu

in kon�al v zaporu.

Kam gresta tako oble�ena?

Pomagaj mi, Christine. Re�i me tega mo�kega.

Menda tej barabi ne zaupa�?

Poslu�aj, da bo� razumela. -Ne, ne bom. No�em.

Deklo zanima, kam gresta.

Upam, da v cerkev.

Raje se obrij.

Prosim, Christine.

Sku�aj razumeti. -Ni�esar no�em vedeti.

A �e ga sku�ate prepri�ati, da pobegne, bom to prepre�ila.

Kaj, �e gremo vsi trije v tujino? V �vico?

Imam denar. Reci ja.

Skupaj bomo odprli hotel. Skrbela bo� za kuhinjo.

Ne bi bilo to dobro? Reci ja.

�e nikoli nisi potovala. Mora� ven in videti svet.

Potovati z vlakom je zelo zabavno. Zmeraj novi ljudje, nove de�ele.

V Hamburgu bomo �li v ZOO. In v gledali��e in opero.

V Munchnu bomo �li v muzeje. Tam imajo velike slikarje,

Rubensa, Rafaela. Tam je �ivel kralj Ludvik, ki je zblaznel.

Njegovi gradovi �e stojijo. Kot iz pravljice so.

Potem ni ve� dale� do Alp. Predstavljaj si obsijane s soncem

in s snegom sredi poletja, ko sije sonce, zeleni lovor

in �arijo pomaran�e. Tam bomo odprli hotel. Veliko dela bo.

Vlaki prihajajo in odhajajo, v restavraciji zvoni zvonec.

Vodja natakaric bo�.

Jaz bom ponarejala ra�une. Ljudem je nerodno pla�evati.

Ne bo ti treba garati za �tedilnikom.

Lepo bo� oble�ena. S tvojo �edno postavo...

Dobrega mo�a bo� ujela. Bogatega Angle�a.

Lahko jih je ujeti. Ko bomo obogateli,

si bomo na jezeru Como zgradili vilo.

Tam v�asih res de�uje, a gotovo kdaj tudi sije sonce,

�eprav je videti obla�no.

Druga�e se lahko vrnemo sem

ali gremo domov. Ali pa kam drugam.

Res verjamete vse to?

Si nameraval pobegniti? La�nivec. -Pazi, kako govori�.

Pazi, kako govori� pred gospodarico. -Gospodarico? -Tvoja gospodarica je.

Gre� z mano v cerkev ali ne? -Ne.

Ne.

Pojdi in se spovej svojih grehov. -Ne vem, o �em govori�.

Krade� njihovo hrano.

Prav, �la bom in dobila dovolj odpu��anja za oba.

Odre�enik je na kri�u umrl za nas. �e pridemo k njemu z vero,

vzame nase vse na�e grehe.

Verjame� v to? -Ja.

Taka je moja vera, ki sem jo ohranila �e iz otro�tva.

Kjer je na pretek grehov, je tudi na pretek milosti.

Ko bi jaz imela tvojo vero. -Bo�je milosti ne dobi vsak.

Kdo pa jo dobi?

Gospod nikomur ne daje prednosti, a zadnji bodo prvi.

Potem nekaterim daje prednost. Zadnjim. -La�je pride kamela

skozi �ivankino uho kot bogatin v nebe�ko kraljestvo.

Konjarju bom rekla, da ne sme dati nobenega konja. Za vsak primer,

�e bi hotel kdo oditi, preden se grof vrne.

Zbogom, gospodi�na Julija.

Si �e kdaj videl hipnotizerja?

�loveku re�e: Vzemi metlo in ta jo vzame.

Potem re�e: Pometaj. In pometa.

Naredi to.

Saj lahko. Suknji� ti je pristajal. Bil si kot pravi plemi�.

To zmore�.

Svetlo je in mirno.

Soba je polna dima.

Tvoje o�i so kot �erjavica v uga�ajo�em ognju.

�utim tvojo toploto.

Reci mi, naj vzamem metlo.

Vzemite metlo.

Hvala.

Zdaj mi reci, da bodo tudi prvi dele�ni bo�je milosti.

Tudi �e tega ne verjame�.

Niste ve� eni od prvih.

Med zadnjimi ste.

Res je.

�elite, va�a milost?

Seveda, gospod.

Ja, gospod.

Prav gotovo, gospod.

Lepo, da ste spet tukaj.

Prevod: Jerca Rupert

Tehni�na obdelava: Prevajalski Studio Milenko Babi�