Original subtitles

Zemlja je tako veli�astna,

da se nam manj�e stvari v �ivljenju zlahka izmuznejo.

A �e pogledamo natan�neje...

Zagledamo �e neodkriti svet.

Svet, v katerem drobni junaki...

In male po�asti...

Potrebujejo izjemne supermo�i...

Ki jim pomagajo premagati �tevilne nevarnosti.

Afri�ka savana.

De�ela legend.

Dom nekaterih najve�jih...

PRIPOVEDUJE PAUL RUDD

...in najveli�astnej�ih �ivali.

Toda pod slonjimi stopali je �e neraziskan svet.

Svet ril�astih skaka�ev.

Prepoln je vseh vrst izjemnih malih rastlinojedcev in drobnih plenilcev.

Biti majhen v svetu velikanov ni nikoli preprosto.

In ko se proti njim pomikajo �rede, postane �ivljenje �e te�je.

SAVANA

Ril�asti skaka� ni veliko ve�ji od hr�ka.

Je pa veliko hitrej�i.

Glede na svojo velikost je trikrat hitrej�i od geparda.

Na nenehnem lovu za hrano te�e s hitrostjo skoraj 30 kilometrov na uro.

Vsak dan mora pojesti za skoraj tretjino svoje te�e,

da zdr�i ta hitri �ivljenjski tempo.

Na ve� tiso� kvadratnih metrih je zgradil mre�o stez,

ki mu pomagajo najti dovolj hrane tudi v su�nem obdobju.

Kobra napade hitreje, kot bi mignil.

Toda skaka� je zaradi svojih stezic korak pred njo.

�ivljenje ril�astega skaka�a je mrzli�no in samotno.

Za razliko od kraljev tega rde�ega gradu.

Pritlikavi ihneumoni se pogosto naselijo v termitnjak.

Veliki so le za na�o dlan,

zato mo� in toplino najdejo v �tevil�nosti.

Jutra so v savani presenetljivo hladna.

Najraje bi �e pole�ali.

Toda ne danes.

Ta mali kljunoro�ec je la�en.

Zelo rad bi zajtrkoval.

Dvajset ihneumonov in en kljunoro�ec se zdijo �udna ekipa.

A �e si majhen, se obrestuje, �e dr�i� skupaj.

Ihneumon izbeza plen na plano.

Kljunoro�ec pa opreza za nevarnostjo.

Pritlikavi ihneumoni nadzorujejo obmo�je,

veliko za okoli 50 nogometnih igri��.

Spotoma ozna�ujejo svoje ozemlje.

Vi�je ko je vonj, ve�ji se zdijo ostalim.

Obmo�je jim tudi v su�nem obdobju nudi vso potrebno hrano.

�eprav so najmanj�i afri�ki mesojedci,

se ne bojijo loviti ve�jih od sebe.

Strupeni afri�ki pti�ji pajek.

�ilava ekipa izrabi vsako prilo�nost,

zato lahko pre�ivi tudi najhuj�e �ase.

A s prihodom de�ja se vse spremeni.

�ivljenje na prostem nudi le malo kritja.

Toda ihneumoni so na varnem in toplem.

Dom so dobro izbrali.

Termitnjaki nudijo odli�no za��ito pred vremenskimi pojavi.

Podjetne �u�elke iz zmesi sline

in peska gradijo gradove, ki so trdi kot beton...

In veliki kot slon.

Po de�ju za�nejo prihajati velike �ivali.

Sloni so prvi, ki pustijo pe�at na pokrajini.

Stopinja pettonske �ivali...

...ustvari vodni svet, poln raznovrstnih drobcenih bitij.

Vklju�no z eno najstarej�ih vrst na svetu.

Listono�ci iz rodu Notostraca so v takih lu�ah �iveli,

�e ko so jih ustvarjala stopala dinozavrov.

Le nekaj dni po de�ju savana ozeleni.

�ivali se za�nejo gostiti.

To ima velikanske posledice.

Ril�asti skaka� iztrebka ne more premakniti.

A pomo� je �e tu.

Govna�i so v hipu na sve�em kupu.

Upajo, da bodo dobili svoj del,

preden bodo pri�li tekmeci.

Tale kroglica je zelo dragocena.

Hrana in upanje na osvojitev partnerja, zdru�ena v enem.

V tem majhnem svetu lahko vsak korak pomeni te�avo.

Stampedo pa je lahko poguben.

Ve� kot milijon gnujev in zeber je na najve�ji kopenski selitvi.

Obljuba sve�e trave jih �ene naprej, to�no v to smer.

"Kronaste" pribe gnezdijo na odprtem v savani.

Novo leglo te samice je v nevarnosti, da bo poteptano.

Gazeli sega le do gle�njev,

a se ji ne boji postaviti po robu.

�reda gnujev pa je neustavljiva.

Neverjetno, toda vsa njena jajca so cela.

A izvalila se bodo �ele �ez en mesec.

Steze ril�astega skaka�a so utrpele ve�jo �kodo.

�as je za popravilo ceste.

Spet lahko hitro �ivi.

Medtem ko �rede mulijo travo, se �irafe ozirajo k drevesom.

Akacije so polne sve�ih listov.

Varujejo pa jih dolgi trni.

A proti polmetrskemu jeziku ne zale�ejo.

Toda drevo ima �e eno obrambo.

Na pomo� primrgoli vojska mravelj iz rodu Pseudomyrimex.

�irafo za�nejo gristi povsod, kjer jo lahko.

Dokler naposled ne odide.

Akacija ima posebne zadebeljene trne, v katerih domuje njena zvesta vojska.

In kot mravlja velike stor�e z nektarjem, s katerim se hranijo.

S sodelovanjem se lahko majhna bitja zoperstavijo velikanom.

A v�asih je bolje zbe�ati.

S kot britev ostrimi okli

in s 150 kilogrami mi�ic...

Svinja bradavi�arka je orja�ka.

In tale ihneumon ve, kaj bi rada.

Malce razvajanja.

Najpogumnej�i ihneumon lahko izbira najso�nej�e klope.

Ko se pridru�ijo �e ostali, je svinja bradavi�arka dele�na temeljite nege.

Kmalu v velnes ihneumonov pride �e ve� strank.

Ihneumoni redne stranke celo ozna�ijo kot svoje ozemlje.

So majhni, a dovolj bistri,

da celo najbolj zastra�ujo�e �ivali obrnejo sebi v prid.

Govedarji lahko dose�ejo najvi�je nagrade.

In z ostrimi kljuni pobirajo zajedavce.

Ko ima en gostitelj dovolj, se preselijo na drugega.

Govedarji skoraj vso hrano dobijo na kopitarjih.

Z nekaj domiselnosti in dobrim �elodcem

�ivalce kar najbolje izkoristijo selitev.

Toda plenilci, ki jim sledijo, so lahko nevarnej�i.

Iz pribinih jajc so se izlegli mladi�i.

Mladi�ek se �e opoteka...

...v nevarnem svetu.

�akali so prera�unljivi lovci.

Manj�a ko je �ival,

la�ji plen je.

Poteza iz obupa.

Pogumna mati stori vse, da bi pozornost pritegnila nase...

In stran od mladi�ka.

�e se ne premika, je skoraj nevidna.

A ugrizov mravelj ne more spregledati.

Mama mu preusmeri pozornost.

�akala ravno prav zmoti.

Toda mladi�ka bo morala varovati,

dokler bodo sele�e se �ivali tu.

�rede nadlegujejo majhni selivci,

ki jim sledijo povsod.

Roji muh vznemirjajo ve�je �ivali.

Toda v drobnem svetu je to premi�na pojedina.

Dale� od �red, na osamljenih skalnatih povr�inah,

agame �akajo, da hrana pride k njim.

Uspeh ve�inoma ni zagotovljen.

Ko pa se pojavi ve�ja prilo�nost...

Jo morajo pograbiti.

V najve�ji vro�ini pridejo levi sem po�ivat.

Z njimi pa pridejo muhe.

Veliko muh.

Sre�a je naklonjena pogumnim.

Toda spe�ega leva ni dobro buditi.

Morda obstaja manj neposreden pristop.

Neverjetno, s �im vse se lahko izma�e�, �e si majhen.

A �e se spogleduje� z nevarnostjo...

Ne izzivaj.

Ko se tla izsu�ijo, se �rede odpravijo naprej.

Nekateri jih ne bodo pogre�ali.

Vra�a se mir.

Ril�asti skaka� lahko spet svobodno te�e.

Bliskovito lovi �u�elke...

In pri tem ga ni� ne ovira.

Menjave letnih �asov...

...prina�ajo nove izzive.

Izsu�ena slonova stopinja lahko pomeni konec poti.

Toda tale hro��ek je mo�en.

Dvigne lahko predmet, desetkrat te�ji od sebe.

Po odhodu �red si ne more privo��iti, da bi izgubil to kroglico.

Njegov herkulski trud je popla�an.

Samica si je pripravljena deliti najdragocenej�o lastnino...

In biti njegova partnerka.

Dobro se godi tudi ihneumonom.

Vsaj ve�ino �asa.

Posamezen ihneumon bi zlahka postal kobrin plen.

Ko pa se zdru�ijo...

So nepremagljivi.

Pridru�ila se jim je nova mo�.

Stari so le en mesec,

toda �e �ez tri mesece

bodo polnopravni �lani ekipe.

Spoprijemajo se z najve�jimi selitvami na svetu.

Vendar so ti drobni junaki kljub temu v boju za pre�ivetje ve� kot uspe�ni.

Savana je de�ela legend.

A kot se je izkazalo,

so nekatere najlep�ih zgodb tukaj... Majcene.

Prevedla Lidija P. �erni

Preuzeto sa www.titlovi.com