All language subtitles for 포와로되기2013

Hercule Poirot?

Zame je Poirot veliko več,
kot samo junak v knjigi.

Zame je skoraj resnična oseba.

Saj ste detektiv!
-Najboljši detektiv sem, polkovnik Curtiss.

On je bil odgovoren za
25 let mojega življenja.

Resnica ima navado,
da se kar sama razkrije.

Spoznal sem ga,
se vživel vanj.

Nihče nima vedno prav.
-Toda jaz imam vedno prav!

Vedno je tako, kar straši me!

On je moj nevidni,
najbližji in najboljši prijatelj.

Bili so dobri časi.

V VLOGI POIROTA

Poirot je bil prvič
predvajan leta 1989.

Voila!
Obstaja kaj, česar Poirot ne more rešiti?

Četrtino stoletja in 13 serij pozneje

je globalni fenomen, ki ga gleda
700 milijonov gledalcev

v 100 državah po svetu.

Oktober 2012

Šest zjutraj je.
Hvala vam.

Moj voznik Sean me pelje na delo.

Grem v Pinewood Studios,
kjer bomo posneli zadnjo serijo Poirota.

To bo eden najtežjih
dni mojega življenja,

saj bo danes Poirot umrl.

Stara sablja, grozno izgledate.
Kaj ko bi poklical zdravnika?

Kako mi bo to pomagalo?
Non, mon ami.

Bo, kar bo.

Vživljati se v literarno osebo
je zame izčrpen proces,

od trenutka, ko se preoblečem
in me Sean odpelje,

ker se na tej točki
začnem učiti besedilo.

Potem pa se preoblečem
in se začne zares.

David je postopen igralec.
Približno devet mesecev

je bil na dieti,
da je izgubil približno 13 kilogramov.

V redu sem.

V vseh ostalih filmih je
krepak mali mož,

v Zavesi pa je majhen
kupček kosti v obleki.

Dobro bo, če bo
zaradi tega izgledal bolan.

Agatha Christie je naredila
najbolj nenavadno stvar.

Edino zgodbo, kjer vidimo Poirota
kot bolnega možica.

In povedano skozi oči stotnika Hastingsa.

Hastings!

Zame so ključni tisti brki.

Ko si enkrat nadenem te brke,

sem že Hercule Poirot.

Poskrbite, da se ne
bodo povesili. -Prav.

Tako je bolje.

Knjigo 'Zavesa: Poirotov poslednji primer'
je napisala Agatha Christie leta 1942.

Mislila jo je objaviti po njeni smrti,

zato je čakala v njenem bančnem
trezorju 30 let pred njeno objavo leta 1975.

Ve, da mora umreti.
Ni mogel prenesti,

da bi ga obsodili umora
in ga obesili.

Vedeli smo, da so
na vrsti zadnji prizori.

Na to smo se nekako pripravili.

Toda kljub temu
je bilo vzdušje izjemno.

Velikanski zvočni oder v Pinewoodu,
s scenografijo na sredini.

V sobi z posteljo in stenami,
v kateri bo umrl,

ni bilo veliko ljudi.
Namenoma je bila tiha.

Deluje.

Zdaj pa moram razmisliti.
-Toda Poirot...

Pozajtrkujte, mon ami.

Primer je končan.

In vsi zaposleni
v scenografiji so bili tiho.

Sheila, Davidova žena,
je sedela poleg tonskega mojstra.

Zame je bila najbolj nenavadna izkušnja
igrati človeka, ki umre.

Odpusti mi.

Odpusti...

Nehaj snemati.

Danes je težek dan,

ker je močno
povezan s svojim likom.

Vsakič, ko ga bo posnel,
ga bo bolj uničilo.

Za igralca s tako silovitostjo,
je osebna tragedija

izgubiti nekoga,
v kogar se je 25 let vživljal.

Bilo je grozno.
Tega ne bom nikoli pozabil.

To je bil najtežji del snemanja.

Kakšen dan.
-Kakšen trenutek.

Ko so izdali 'Zaveso', je bila
novica o Poirotovi smrti tako velika,

da je bila objavljena na
prvi strani New York Timesa.

To je pokazalo poseben vpliv
nenavadnega malega lika,

ki se je mnogim zdel resničen.

Hercule Poirot je bil najpomembnejša
vloga v moji igralski karieri.

Morda mislite, da poznate Poirota.
Toda rad bi vam pokazal,

kaj se mota po
malih sivih celicah.

Spotoma bomo ugotovili,
zakaj imajo tega izjemnega možica

tako radi po vsem svetu.

Da bi razumeli Poirota,
se moramo vrniti na začetek.

Peljem se v obmorsko mesto Torquay
in se spominjam svojega prvega obiska

pred 25 leti.

Rekel mi je:
"Ponudili so mi vlogo Poirota".

Predlagal sem mu, naj jo sprejme.

Rekel sem: "Povem ti,
to ti bo spremenilo življenje".

Ni mi verjel.
A jaz sem ostal pri svojem.

To je zelo poseben kraj.

Hiša Agathe Christie.

Greenway je bila poletna hiša
Agathe Christie od leta 1938,

pa do njene smrti leta 1976.

Ko sem dobil vlogo Hercula Poirota,
so me povabili sem

na srečanje z njeno hčerjo.

Spomnim se enega kosila
z hčerjo Agathe Christie, Rosalind,

in njenim možem, Antonyjem Hicksom.

Rekla sta mi, da želita,
da se občinstvo smeje s Poirotom,

toda naj se mu nikoli ne smeje.

Rekla sta, da sem bil
zato jaz izbran za Poirota.

Dobiti odobravanje družine Christie
je bilo zame ključnega pomena,

preden se je moje življenje
kot Poirot začelo.

Danes sem se vrnil, da bi spoznal
njenega vnuka Mathewa Pricharda.

Zdaj sva v Devonshiru,
kjer se je Poirot rodil.

Kako je prišlo do tega?
- Seveda me takrat še ni bilo,

ampak slišal sem, da se je v
Union Square v Torquayu pripeljal avtobus.

In iz njega je prikorakal
cel kup belgijskih beguncev.

Neki mali mož je bil
presenetljivo podoben vam, David.

Bi želeli vrček piva,
če ga je še kaj ostalo?

Non, merci.
Ne znam uživati v angleški javni ustanovi.

Moja babica ga je videla
in si najbrž mislila:

"Pa sem našla detektiva".

SKRIVNOSTNA ZADEVA V STYLESU

Poirot prišel v javnost leta 1920,

kot belgijski ubežnik iz
Prve svetovne vojne,

v prvi knjigi Agathe Christie,
'Skrivnostna zadeva v Stylesu'.

Poirot je bil možic nenavadnega videza.
Bil je malce višji kot meter in pol,

a se je držal dostojanstveno.

Urejenost njegovih oblačil
je bila skorajda neverjetna.

Voila!

Njegov detektivski talent je bil izjemen,

in požel je velik uspeh, ker je razvozlal
nekaj najbolj zapletenih primerov.

Pisava na tem pismu
kaže, da ste krivi.

Brezčuten morilec ste.

Agathi Christie se ni nikoli sanjalo,
da bo Poirot postal tako slaven,

in bo nastopal v več kot 50
kratkih zgodbah in 33 romanih.

Poglejte. Ali je to pisalni
stroj, ki ga je uporabljala?

Ta je pravi. Vzela ga
je s seboj na Bližnji vzhod.

'Smrt na Nilu' je napisala
blizu egipčanskih piramid.

Veliko sem izvedel o Agathi.
Bila je prijetna oseba.

Upam samo, da bi ji
bilo všeč moje delo.

Bila je zelo odkrita in iskrena.

Danes je Agatha Christie
v Torquayju zelo cenjena.

Mislim, da ima krajevni muzej
tudi prostor za njeno slavno stvaritev.

Ne morem verjeti.

Vedel sem, da so nekaj prinesli sem,
toda nisem vedel,

da je to Poirotovo stanovanje.

Poglejte. Moja miza.

Živjo, Carl.
-Živjo, David.

Lepo te je videti. Živjo, Amy.
-Tudi tebe je lepo videti.

Voila.
-Prekrasno!

Oglej si jo.
-Čudovita je.

To je moja nagrada.
Verjetno sem jo imel v roki večkrat,

kot karkoli drugega
v mojem življenju.

To je neverjetno.
Pa še topla je.

Prišel sem še z enim razlogom.
Prišel sem k Johnu Curranu,

arhivarju, ki je v skrivnih
dnevnikih Agathe Christie

našel namige o Poirotovem nastanku.

Tukaj piše Hercule Poirot.
Napisala Agatha Christie.

Kot lahko vidite, je imela za
'Skrivnostno zadevo v Stylesu'

že površinsko zgodbo, ko je naletela
na problem. Kakšen naj bo detektiv?

Zato se je domislila belgijskega begunca,
ker so bili ti v tem času v večini držav.

Saj ne prodajate čebule?
-Prosim?

Vaši ljudje to velikokrat počnejo.

Kakšen naj bo?
Majhen mož z izumetničenim imenom.

Poirot, monsieur. Hercule Poirot.
-Poirot?

Nikoli nisem znal z Francozi.
-Jaz sem Belgijec.

Kot večina majhnih dostojanstvenikov,
bo tudi on vzvišen, in nosil bo brke.

Da, mislim da je pravi čas,
da si dam postriči in namazati brke.

Kakšen je bil odnos Agathe do Poirota?

Skozi leta je ta postal zelo napet.
Tukaj je napisala:

"Le zakaj sem ustvarila to
gnusno, nadležno malo bitje?"

Moram imeti prav,
saj se nikdar ne motim!

"Večno bo urejal stvari, se hvalil,
si vihal brke in nagibal jajčasto glavo."

In potem je dodala nekaj smešnega:
"Kaj sploh je jajčasta glava?

Sem jo že kdaj videla?
Ko mi ljudje rečejo..."

Agatha je to rekla.
-To je jajčasta glava.

Toda vse te stvari, ki so jo dražile,
je javnost občudovala.

Vsekakor.
-In jaz sem priča jajčasti glavi.

Leta 1920 je Agatha Christie
Poirota ubesedila.

Kmalu je postal zvezda
na odru in televiziji.

Dober večer vsem.
Jaz sem Hercule Poirot.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja

je bil Poirot
Agathe Christie zelo priljubljen.

Po samo štirih knjigah
se je pojavil na odru.

Želim si, da bi lahko z TARDIS-om
dr. Whoja odšel v Londonsko gledališče

leta 1928 in doživel prvo
uprizoritev Hercula Poirota.

Upodobil ga je Charles Laughton,
eden naših takratnih najboljših igralcev.

Igral je v igri Alibi,
ki je bila priredba čudovitega romana

'Umor Rogerja Ackroyda'.
"Bilo je kot bi detektiv iz romana

prišel v sobo.
Igralčev značaj je popoln,

prav tako položaj in drža glave.

Nocoj sem videl Poirota."

Poirot se pojavi na odru tudi
v romanu in našem filmu

'Tragedija v treh dejanjih'.

Prepričan sem bil,
da je bil morilec prisoten

pri umoru častitega Stephena Babbingtona
in dr. Bartholomewa Stranga,

toda očitno ni bil.

V vsakem romanu ima
tako imenovani "zaključni govor",

v katerem vsako nedolžno osebo
v sobi obsodi zločina

in na koncu razkrije krivca.
To je njegova predstava.

Bodite prekleti!

Kaj ste storili!

Kaj sem storil jaz?
Vi ste ogoljufali mene!

Če Poirot ne bi bil detektiv,
bi bil odličen igralec.

Vzel sem kup papirja in nalivnik,
in začel brati vsako njeno zgodbo.

Toda nikoli si nisem predstavljal
Poirota, kot je opisan v knjigi.

Zato sem napisal seznam
93 stvari o njegovem značaju.

Eh, bien.
Povejte mi, kaj ste odkrili.

Kaj sem napisal najprej?
"Belgijec! - ne Francoz".

V kavo da štiri kocke sladkorja,
včasih tri in redko pet.

Vse mora biti na svojem mestu.

V malih sivih celicah
leži rešitev za vsako uganko.

Ob večernih sprehodih
vedno nosi klobuk.

Preden sede, s prtičkom obriše
umazane stole ali klopi.

Našel sem njegove značilnosti.
Nato sem moral ustvariti njegov značaj.

Zaprem oči in razmislim.
Resnico je treba iskati v glavi.

Zame je to glas.
Poirot ni povezan s svojimi čustvi.

Povezan je s svojo glavo.

Zato sem se mu odločil
dati zvok glave.

Lahko vam govorim kot David Suchet.
Moj glas prihaja iz čustev.

Zdaj prihaja iz ust,
zdaj pa je čedalje višje v možgane.

Nato si nadenem
njegov belgijski naglas.

In nato govorim kot Hercule Poirot.

Višji inšpektor, morali bi
si izboljšati govorniške spretnosti.

Z mojim žargonom ni nič narobe.

Toda nekaj je še manjkalo. V knjigah
sem našel zadnji delček sestavljanke.

Njegovo hojo.

"Poirot je prečkal trato s svojim
običajnim hitrim drobencljanjem,

v svojih usnjenih čevljih."

Ko sem to odkril,
sem se moral naučiti te hoje.

In ta hoja je postala
sopomenska z mojim Poirotom.

Dvorci Whitehaven, prosim.

Enaka skrb je bila
vložena v celotno serijo.

V Charterhouse Square v Londonu je
morda primerna zunanjost za Poirotov dom.

Rad prihajam sem.

Tukaj je Poirot živel. Ime njegovega
bloka v knjigah je Dvorci Whitehaven.

Tukaj se je odločil živeti,
ker je stavba simetrična.

To je bilo za Poirota
la creme de la creme.

Prišel sem se srečati
z prvim Poirotovim producentom.

David! Kako lepo te je videti!

To je Brian Eastman.

Imam čuden občutek, ker ne
morem razločiti, ali je to scena v studiu

ali pravi kraj, kar tudi je.

Toda scena je bila
narejena po tem kraju, kajne?

Res je. Ali niste hoteli, da bi bilo
dogajanje postavljeno v '30-a?

To pa zato, ker je Christie
napisala Poirota pred 60 leti.

In za televizijsko oddajo
se mi je zdelo pomembno,

da je postavljena v določeno obdobje.
Na koncu sem razmišljal,

da bi se vse zgodbe zgodile
v enem letu.

Liki bi bili oblečeni v oblačila
iz leta 1936.

Seveda to ni stanovanje v studiu.
To je pravo stanovanje v tej stavbi.

Uporabili smo zunanjost enega stanovanja.
Katerega?

Vedno smo prešteli
tri od zgoraj navzdol.

Mislim, da je tisti z žaluzijami.

Gospod Poirot!
-Da, gdč. Lemon?

Prišlo je pismo od Elize Dunn.
-Tako!

Uspeli ste zajeti njegovo nenavadnost
skupaj s prikupnostjo, kar je čudovito.

Mislim, da ga imajo
zato ljudje radi.

Z mano so igrali odlični igralci. Tudi
oni so imeli svoje življenje in svetove.

Sveta nebesa!

Hugh Fraser kot stotnik Hastings.
Morda Hastings ni bil najbolj pameten,

toda Hugh je podaril čudovito
inteligenco liku, ki je ni imel veliko.

Hastings.
-Japp.

In Philip Jackson kot inšpektor Japp,
od katerega je bil Poirot vedno boljši.

Kdo je žrtev?

In gdč. Lemon, ki jo igra Pauline Moran,
je dodala seriji čudovito čudaštvo.

Ugrabitve, zasvojenosti, prešuštva,
glej tudi "poroke",

dvozakonstvo, glej tudi "poroke"
in bombe. -Glej tudi pod "poroke"?

Iz pošte, ki jo dobivam
in iz odziva gledalcev vem,

da nisem samo jaz zaslužen za uspeh,
ampak je tudi produkcijska vrednost,

pripomočki, kraji snemanja.
Ni boljšega doma

za moža, ki sem ga igral.

Še nekaj je imelo ključno vlogo
pri ustvarjanju vzdušja v seriji.

Prišel sem k skladatelju
Christopherju Gunningu.

Če zamrmram tole:
To je naš Poirot.

-Zanimivo je,

da sem Brianu Eastmanu
dal poslušati štiri različne melodije.

Naslednji dan me je poklical,
da je poslušal vse štiri,

in da se je odločil za četrto.
In zelo sem bil razočaran,

ker je meni najljubša prva.
Zato je bila prva v vrsti.

Še se je spomnim.

Sem jo že slišal.

Nekako tako je zvenela.
Ta mi je bila najbolj všeč,

ampak Brianu se
upravičeno ni zdela primerna.

Kako ste se odločili,
kakšna naj bo Poirotova melodija?

Kako to poteka pri vas?
-Prebral sem scenarij.

Zato sem razmislil, kakšna
glasba nas bo popeljala nazaj v '30-ta.

Vprašal sem Briana in zavrnil me je,
ker je dobil negativne odzive na melodijo,

zato sem moral začeti znova.
Zato sem glasbo pomračil

in jo prestavil v G-mol,
tako da jo lahko igra altovski saksofon.

V enakem obsegu.

Spremljava pa je nižja.

Ima nekakšno usmerjenost,
ki je nižje ni bilo.

Ta glasba, skupaj z drugimi elementi,
je značilna za serijo.

Zaradi česa je Poirot tako znan?

Filme o Poirotu so
videli v več kot stotih državah.

V vseh teh letih sem
dobil tisoče pisem iz vsega sveta.

Gledalci poznajo moj obraz,
ni pa vsem znan moj glas.

Nisem vedel, da bo Poirot
tako znan zunaj Britanije.

Rad bi izvedel,
kako priljubljen je drugod.

Zato sem šel v njegov
rojstni kraj, Belgijo.

Dame in gospodje,
dobrodošli na vlaku od Lilleja do Bruslja.

S Poirotom sva na nek način
povezana, ker ne pripadava družbi.

Čeprav sem se rodil v Angliji,
je očetov del družine iz Litve.

Nisem značilen Anglež.
Enako je tudi s Poirotom.

V zgodbah si ga lahko živo predstavljamo,
malo pa vemo o njegovi preteklosti.

Vemo, da je upokojen
vodja Bruseljske policije,

toda ne vemo veliko
o njegovem delovanju v Bruslju.

Kako se počutite,
ko ste po toliko letih spet v Bruslju?

Z mislimi ga nisem nikoli zapustil,
višji inšpektor.

Smo v najlepši ulici na svetu.

Čudovito je!

Bruseljski Veliki trg.

Spominjam se, da smo
tukaj snemali epizodo 'Bonboniera'.

V tej ulici sem igral šah.

Samo 'Bonboniera' nas je popeljala
v čas Poirotovega delovanja v Bruslju.

Šah mat.

Pripoved je vrnitev v preteklost, zato
sem se s pomočjo ličil in lasnih vložkov

pomladil za 20 let.

Prosil bi za bonboniero.

Zgodi se umor,
ki ga povzročijo belgijske čokoladice.

Čokoladice so bile
morda dobrega okusa,

toda žrtev ni živela dovolj dolgo,
da bi lahko uživala v priokusu.

Kot policijski pripravnik sem moral

biti večkrat prisoten na
sodišču mrliškega oglednika.

Smrt Paula Deroularda so
imeli za nekaj običajnega.

Nahajam se na sodišču v Bruslju.

Poirot je ta kraj poznal.
To je bilo najpomembnejše sodišče v deželi.

Policijski načelnik Bouchet,
samo trenutek.

S Chantalierom bi rada dalje
preiskovala primer Deroulard.

Njegove metode
opazovanja so osnovne.

On ni forenzičen detektiv.
Rad ima sledi, ker so zanj pomembne.

Jean-Louis, v kuverti so drobtine čokolade.
Poglejte, če vsebujejo strup.

Privlači ga psihologija.
Zanima se za človeški um.

Ko govori z osebo, ji da vedeti,
da sicer sliši, kaj govori,

sliši pa tudi,
kaj oseba misli.

Vi ste ubili svojega sina,
Madame Deroulard.

V več kot 70 zgodbah Poirot
reši veliko zanimivih primerov,

a vedno ga je begala
velika skrivnost.

Skrivnost, ki je niti jaz,
Hercule Poirot, ne bom mogel razkriti.

Narava ljubezni.

Veliko ljudi me sprašuje
o Poirotovi spolnosti.

Zakaj se vsi tako
bojijo spolnih odnosov?

"Zakaj ni poročen?"
"Ali se zaljubi?"

"Ali ga zanima romantika?"

V 'Bonbonieri' Poirot razkrije morilca,
a se zaljubi v klientko Virginie Mesnard.

Upam, da vam ni nerodno, Hercule.

Poirot postane
čustveno navezan na Virginie.

Morda bo tole govorilo zame.

Ona mu da
majhno srebrno broško.

Virginie, ne bi smela.

Ko igram starega Poirota,
jo imam vedno na sebi.

Dala mu jo je prva ljubezen.

Rad bi se poročil,
a pozna samega sebe.

Nihče ne bi mogel živeti z
njegovo čudaško osebnostjo.

Toda čeprav sam to reče,
mislim, da ve,

da sam ne more
živeti z to osebnostjo.

Poirot je bil osamljen, toda življenje
je porabil za reševanje zločinov.

Zmotili ste se, presneti žabar!

Kot prvo, nisem presneti žabar!
Jaz sem presneti Belgijec!

Poirot je bil ponosen, da je bil Belgijec.
Toda kaj mislijo o njem meščani?

Vprašajmo belgijskega pisca
kriminalk, Stana Lauryssensa.

Kakšen se vam zdi Bruselj?
-Čudovit je. Moram vam čestitati,

ker ste dobili literarno nagrado,
ali ne? -Tako je.

Dobil sem nagrado Hercula Poirota.
-Nagrado Hercula Poirota?

To je nagrada za
najboljšo kriminalko leta.

Krasno! Ali mislite,
da je Poirot značilen Belgijec?

Ja, saj ima vse značilnosti Belgijcev.

Belgijci so nizke rasti.
Lepo izgledajo.

To je zelo prijazno.
Zakaj je Poirot tako prikupen?

Njegova toplina. Težko te razjezi.
-Tak je v knjigi?

Tako se mi zdi. -O Poirotu
govorite kot o resnični osebi.

Saj je resničen.
Kdo pravi, da je izmišljen?

To ste pravzaprav vi.
Vi ste ga oživili.

Vi ste krivi za to.

Zato vas ljudje pozdravljajo na ulicah,
vas slikajo, opozarjajo na vas.

Preseneča me, da me tudi
brez brkov povsod prepoznajo.

Peljem se v policijskem avtomobilu,
v spremstvu policije.

Očitno bom srečal
nekoga pomembnega.

Mora biti pomembno,
da sem dobil tako dobrodošlico.

To je čudovita stavba.

Župan Bruslja in policijski načelnik
sta me povabila na srečanje.

Izvedeli bomo, kaj mislita
o slavnem belgijskem detektivu.

Hercule Poirot.
-Župan Thielemans.

Ste prišli domov, kaj?
-Bi radi, da pride Hercule Poirot sem?

Potrebujemo ga.
-Potrebujete ga?

Toda z brki.
-To se da urediti.

Kaj si Belgijci mislijo o Herculu Poirotu?

Ponosni so, ker je rešil zadeve,
ki jih Angleži niso mogli.

Vaš naglas ni bil tako slab.
-Hvala.

Glede tega sem bil zelo živčen,
kaj boste rekli.

Lahko bi rekli, da je naglas grozen,
pa še pred televizijo.

Hvala vam. Tako lepo ste me sprejeli.
V čast mi je, da sem tukaj.

Poirota so si vzeli k srcu. Veliko
ljudi tukaj bere knjige Agathe Christie,

in Poirot je belgijski sin.

Ko sem študiral o Poirotu, sem naletel
na domneve o njegovem rojstnem kraju.

Mislim, da je bila Agatha glede tega jasna.
Rodil se je v mestu Spa v Belgiji.

Toda zdaj se peljem v mesto,
ki ga ima za svojega sina.

Nekaj izrazito nenavadnega
je na mestecu Ellezellesu,

ki je 30 km vzhodno od Bruslja.
Verjamejo, da se je Poirot rodil tukaj.

Tamle je.

Krajevni zgodovinar Pascal Hyde
mi lahko pokaže celo rojstni list kot dokaz.

Poglejte, tukaj je rojstni list.

Extrait de naissance
d'Hercule Poirot.

Tukaj je ime "vašega" očeta,
Jules-Louis Poirot.

Tukaj je ime mame,
Godelieve.

To je čudovito.
Prav gotovo izjemno.

To je moj rojstni list.

Rodil sem se v Ellezellesu,
prvega l'Avrila.

Na dan norcev.

Nekateri Belgijci morda
nasprotujejo Poirotovemu rojstnemu kraju,

toda nihče ne dvomi o njegovi veri.

Zanimivo se mi zdi, da ga je Agatha
Christie kot Belgijca naredila katolika.

Torej je pobožen.

Nič na svetu ni tako poškodovano, da
tega ne bi mogel popraviti Vsemogočni Bog.

Verjame, da ga je dobri Bog
dal na Zemljo, da jo očisti zločina,

ko je še živ in to zmore.
Torej, del Poirotovega značaja služi Bogu.

Agatha Christie v knjigah razkrije,
da se je Poirot upokojil,

ko je svet zajela panika
ob začetku prve svetovne vojne.

Sam se ni mogel boriti,
ker je bil že upokojen.

Zato je ob začetku
vojne postal begunec.

Potem sem začel
svojo drugo kariero."

Pravijo, da sem
najboljši detektiv v Angliji.

Agatha Christie je ustvarila tujca,
ki je bil realističen.

Njegova vera mu je dala namen,
toda mislim,

da sta človečnost in toplina osebe
zaslužna za uspeh.

Toda od vseh rešenih primerov
je bil le pri enem na koncu z živci.

Le ena zgodba v vsej Poirotovi karieri
je uspela zajeti domišljijo javnosti.

Bi bili tako prijazni in mi
rezervirali kabino na Orient Expressu?

Vedel sem, da bo tudi po 20
letih izkušenj

to še vedno najbolj
zahtevna izvedba v moji karieri.

Dobro jutro, gospod.
Dobrodošli nazaj.

'Umor na Orient Expressu'
je bil zame skoraj nedotakljiv,

ker je bil tako znan film,
z Albertom Finneyem,

in je zmagal na Oskarjih.

Zato sem se moral potruditi.

'Umor na Orient Expressu'
sem začel preučevati tako,

da sem prebral knjigo
na obnovljenem vlaku proti Benetkam.

Zdaj se bom znova vživel
v Poirotovo najbolj dramatično zgodbo

in srečal nekaj starih prijateljev.

Lepo vas je spet videti.

Dobrodošli!

Leta 2008 sem se lotil
'Umora na Orient Expressu',

zgodbe o krutem umoru.
Želel sem, da bi bil Poirot

tak kot v romanu Agathe Christie.

Ježeš!

Prišel sem domov!
-Dobrodošli doma.

Biti na vlaku pred snemanjem filma
je bila posebna izkušnja,

ki sem jo uporabil
med snemanjem.

'Umor na Orient Expressu'
z Albertom Finneyem je bil čudovit film.

Mi smo se filma
lotili veliko bolj resno.

Pravzaprav je razpoloženje
v knjigi resno.

Mislim, da je zgodba postala slavna,
ker je imela 12 morilcev,

ki so bili sodnik, porota in rabelj hkrati.
To je bila odlična iznajdba.

V zgodbi se vlak
ustavi zaradi plazu.

Biti ujet v ozki cevi je
lahko zelo klavstrofobično.

To je bila genialnost njene zgodbe.

Torej, na dvanajst krivih.

Tukaj se je odvil zaključni govor.
Poirot razkrije, da ni nihče morilec,

ampak so vsi krivi,
ker so žrtev zabodli.

Če se takole vedete,
bomo vsi postali barbari na ulici!

Da se porota in rabelj
sami izvolijo, je srednjeveško!

Vladavino prava
se mora držati visoko.

In če pade,
jo pobereš in vzdigneš še više!

Mora se odločiti, kaj naj naredi.

Čeprav morda razume zločin,
ali je prav, da jih pusti?

Ali pa naj stori,
kar misli, da mu veleva usoda?

Taka je zgodba. Tako genialen
je prostor, v katerega jo je postavila.

Lepo je biti na vlaku
v vagonu, kjer je spal Poirot...

...in jesti v restavraciji,
v kateri je jedel on.

Od 70 filmov, kjer sem igral Poirota,
je le 'Umor na Orient Expressu'

prikazal nemir v njegovi zavesti,
ki ga še nismo videli.

Njegove muke ob razmišljanju,
kaj naj naredi glede tega umora.

Adijo.

Na koncu se odloči,
da jih bo pustil iti.

Na človeški ravni je bilo to prav,
toda kar se tiče vere,

ga je stalo ogromno.

Poirot razume človeško šibkost,
njihove strasti, upe in sanje.

Njegovo drugačnost prepoznajo
in občudujejo gledalci po vsem svetu.

JUNIJ 2013

Orient Express je bil zame
eden največjih izzivov.

Pet let pozneje sem na kraju
snemanja 'Mrtvečeve okrasne stavbe'.

Dobro jutro. Kako ste?
-Dobro, hvala.

Minilo je pet mesecev,
odkar sem posnel Poirotovo smrt v 'Zavesi'.

25 let sem želel končati na vrhuncu,
ne ob njegovi smrti.

Zato zadnjega filma
nismo posneli po vrsti.

Ko končam ta film, bom s tem
posnel vse Christijine zgodbe o Poirotu.

Ko prideš na tako sceno, se ti zdi,
da ti ni treba ničesar narediti.

Dobro jutro.
-Dobro jutro.

Bil si v šotoru vedeževalke,
v katerega si šel prejšnjo noč.

Nato naredimo nekaj posnetkov.
-Potem pridem ven in srečam Nizozemko.

80, prvi poskus.

Akcija v ozadju in akcija!

Mislim da je za Poirotovo dolgotrajno
moč zaslužena Davidova uprizoritev.

Tudi seveda natančen izbor igralcev,
odlična režija, krasna umetnostna režija,

odlične lokacije
in veliko premislekov.

Vse to se združi v Poirota.

Madame.

Na glavi nosite prekrasno stvaritev.
Nekaj takšnega kot v kraljevem Ascotu.

David je natančen.
Vedno opazi vse detajle.

Nismo si mogli dovoliti spodrsljajev,
ker to Davidu ni bilo všeč.

V čast mi je spet delati z Davidom,
in zanj in njegovo družino je to

gotovo izredna izkušnja.
Družini je treba zaploskati,

ker je 25 let živela z g. Poirotom.

Ste videli kje mojo ženo,
Lady Stubbs?

Na nek način
je to slovo od lika.

Mislim, da se vsi veselimo
zadnjega dne in kako čustven bo.

Poletna hiša Agathe Christie je dala
navdih za 'Mrtvečevo okrasno stavbo'.

Kot poklon Poirotovemu stvaritelju
smo prišli v Devon,

kjer bomo posneli
moj zadnji prizor.

Mislim, da je to krasen način,
da končamo serijo.

David je zadovoljen, ker mu je
uspelo posneti vse romane,

kar mu je zelo pomembno.

Danes je dan zmage.
Drugače si tega ne morem predstavljati.

Ne bom zanikal,
da je ganljivo.

Vendar sem vzhičen in vesel.

Snemajo zadnji prizor
zadnje zgodbe o Poirotu

z Davidom Suchetom
v glavni vlogi.

Ne zdi se mi,
da je minilo 25 let.

V tem času so odraščali
moji otroci, moja družina.

To je četrtina mojega življenja.
In nenadoma mine.

Dejstvo je, da je popolnoma
posvetil eni sami vlogi.

Večina igralcev vloge menjava,
toda David je ostal pri Poirotu.

C'est bon. Merci.

515, prvi poskus.
Znak A.

David je zapustil svetu lik,
ki je ta ne bo nikoli pozabil.

Oživil je osebo,
ki je zabavala ljudi že 100 let.

Ta lik je vžgal
v vso našo domišljijo.

In ta televizijska zapuščina
ne bo nikoli zbledela.

Dame in gospodje, po 25 letih
smo zaključili s Poirotom.

Hvala!

Hvala.

Rad bi se vam zahvalil,
ker ste izbrali mene.

Užival sem v vseh malih
pustolovščinah, ki sem jih rešil.

Vsem vam.
Merci beaucoup.

Zelo sem hvaležen,
ker mi je bila dodeljena ta vloga

in sem jo lahko igral 25 let.

Prekrasno darilo!
Hvala vam.

Vsi poglejte sem!
Ena, dva, tri!

Odlično!
Še enkrat...

Odlično! Prekrasno!

Prevod: Grimpy

Preuzeto sa www.subtitles.hr