Original subtitles

BLiNK predstavlja

�ivljenje na tem planetu izvira iz morja.

�e ga gledamo od zgoraj, se nam zdi harmoni�no.

V nas obuja misti�no in bo�je.

Predstavljaj si, da si delfin. Da lahko �ivi� po svojih potrebah.

V vsakomer spi delfin.

Zapise Jacquesa Mayola bere Jean�Marc Barr.

Sem kakor divja �ival. Na vso mo� �ivim za trenutek.

Sklenil sem poskusiti nepojmljivo.

Potopiti se sto metrov pod vodo.

Prepri�an sem, da gre lahko �lovek �e dlje.

�LOVEK DELFIN

Limassol, Ciper

William Trubridge, prvak v prostem potapljanju

Lebdim na gladini

in se osredoto�am na spro��enost in dihanje.

Zasli�im od�tevanje od 20 sekund in za�nem v plju�a vdihovati

toliko zraka, kolikor ga le morem.

Potem se obrnem, se potopim in plavam do globine 30 m.

Zadnji� zamahnem in vstopim v prosti pad.

Ko se prosto potaplja�, mora� svoje po�etje sprejeti.

Ni mogo�e prezreti, da se odmika� od vira �ivljenja, od zraka.

In odmik pove�uje�, dokler si pa� drzne�.

�e si v tak�nem �portu preve� tekmovalen,

te to na neki to�ki pokoplje.

Gnati te mora nekaj globljega.

Delfine sem prvi� videl na Rde�em morju.

Star sem bil sedem let.

Z bratom sva stala na spodnji palubi parnika,

ki je plul iz Kitajske v Francijo.

Za�util sem, da mi srce zelo hitro utripa. Bil sem izredno ganjen,

radoveden in vznemirjen. �elel sem se jih dotakniti.

Rodil sem se leta 1927 v �anghaju.

O�e je bil arhitekt pri francoski ob�ini �anghaj.

Z dru�ino smo poleti pogosto dopustovali na Japonskem.

Z bratom sva se spoprijateljila z otroki,

s katerimi sva �ofotala po vodi.

Mnogi so bili otroci potaplja�ic ama.

Beseda "ama" pomeni v stari japon��ini "morske �enske".

Ama so obvladale staro ve��ino potapljanja na vdih

in so pod vodo nabirale ostrige.

Sanjal sem o tem, da bi �ivel na pla�i, na tropskem otoku.

Gol. Da bi se od zore do mraka potapljal v kristalno �isto vodo.

O�e se je sprijaznil s tem, da mislim le na eno. Na morje.

Nekega pomladnega jutra leta 1948 sem od�el

z nahrbtnikom na ramah. Pet let sem v vseh ozirih potoval.

Po Maroku, Danski, �vedski in Kanadi.

Ko sem se nasitil pustolov��in, je napo�il �as za nekaj resnega.

Zato sem se poro�il s �udovito Danko. Naselila sva se v Miamiju na Floridi.

O�ka se vedno spomnim v �rnih kopalkah speedo.

Nikoli ga nisem videla ne v kavbojkah ne v obleki.

Vedno je bil v kopalkah.

To so bili moji prvi spomini.

O�ka je �el na razgovor v Miami, v Seaquarium.

Ponudili so mu slu�bo. Neko� sem �la k njemu

in skozi steklene stene akvarija gledala, kako hrani �ivali.

Velike ribe in �elve. Nosil je skafander

in te�ke �kornje. Hodil je kakor Stvor iz �rne lagune.

Kak�nih osem let sem imela.

Ko si se potopil s krmilno ko�aro,

so se ti pribli�ale vse grdobe, morski psi, barakude,

da si jih nahranil.

Navadni potaplja�i so se jih preve� bali,

zato so morali to delati harpunarji, ki so bili vajeni tak�nih rib.

Opravljal sem vsa mogo�a dela. Nisem vedel, da bom vsak �as

naredil odlo�ilni korak, ki mi bo preusmeril �ivljenje.

Tisti dan, leta 1957, sem v Seaquariumu zagledal Clown.

Prepoznala me je, kot da bi bila stara znanca.

Clown je bila ena glavnih delfink. Bila je pametna,

obvladala je vse zahtevne trike. Nau�il si jo lahko skoraj vse.

Vsi so jo imeli radi. Jacques, jaz �

Kdor jo je spoznal, jo je vzljubil.

Med drugimi delfini se je zdela skoraj �love�ka.

Iskreno verjamem, da je �lovek nekako v sorodu z morskimi sesalci.

Tudi oni so toplokrvni in morajo pod vodo zadr�evati sapo.

�e se jih boji�, to �utijo in razumejo.

�e se jih ne, �utijo tudi to. Nekako smo povezani.

Jacques je na delfine naredil vtis s svojo podvodno ve��ino.

Druga�en je bil. Dlje od drugih ljudi je lahko zadr�eval sapo

in lahko se je globlje potopil. Spro��en je bil.

V vodi �utijo �lovekov sr�ni utrip in zna�aj.

Jacques je zagotovo imel poslanstvo. V vodi je zmogel toliko,

da je naredil vtis na delfine.

Delfine so preu�evali v laboratorijih ali pa so jih dresirali kot pse.

S Clown nisem hotel narediti te napake.

Med vsakim potopom me je nau�ila dlje zadr�evati sapo,

si dovoliti potop in se popolnoma zdru�iti z vodo.

Po�asi, brez napora.

Bila je iskra, ki je v meni vnela strast do potapljanja na vdih.

Jacques je za�el vaditi ostajanje pod vodo in vse globlje potapljanje.

To je bilo v drugi polovici

Ve�ina se nas je lahko potopila do 23 m. Jacques je hotel globlje.

Morski ljudje nismo normalni.

Pravijo nam "sub", ker smo sub-normalni.

To, kar je naredil Jacques Mayol, ni bilo normalno.

�e bi bilo, bi bili vsi drugi popolnoma nori.

Nekega jutra sem se zbudil in za�el klicati Jacquesa.

Povedali so mi, da je na bazenu. Mislil sem, da ob bazenu vadi jogo.

Ne, pod vodo je bil.

"Le kaj po�ne pod vodo? Saj je zme�an."

On je bil v bazenu pod vodo. �tiri minute, dve minuti.

Povsem mirno je zdr�al tri, �tiri minute.

Nikoli mi ni bilo jasno, kako, za hudi�a, to zmore.

Mnogi fiziologi so svarili, da se je zelo nevarno potopiti na 50 m.

Da potaplja� na tej globini tvega gotovo smrt.

Zato je bilo razumljivo, da je �portniki ne sku�ajo prese�i.

Z izjemo Enza Maiorce. Globinski ribi�i na Siciliji

so ga dobro poznali, ker je tako dolgo ostajal pod vodo

in ker se je med ribolovom tako globoko potapljal.

Ta ponosni, uglajeni Sicilijanec z gladiatorskim prsnim ko�em

je bil dolga leta neizpodbitni kralj globin.

Novice o njegovih rekordih so se hitro �irile po svetu.

Njegov novi tekmec je bil popoln novinec. Jaz.

Ko sem se preselil na Bahame, me je pri�el Jacques prosit,

naj ga pridem trenirat za svetovni rekord, za potop do 60 m.

Pri poskusu je moralo sodelovati precej ljudi,

saj je zaradi globine nevarno in ker sodelujejo drugi potaplja�i.

Ti so v nevarnosti, saj se dolgo zadr�ujejo na dnu.

Ko sem poskusil postaviti rekord,

sem dobesedno lebdel v �asu in prostoru.

Obstajal je le moj cilj.

Izstrelil sem se v brezno.

22. junija 1966 je Jacques Mayol

prvi� postavil svetovni rekord, s potopom do 60 m.

Ko se potopi� pod vodo,

te zapustijo ob�utja, ki jih ima� v obi�ajnem svetu.

Tvojemu telesu se spremenita te�a in velikost.

Srce za�ne po�asneje utripati.

Dvanajstkrat, trinajstkrat na minuto.

Sila te�nosti za�ne nate druga�e vplivati.

Na globini 150 m

na vsak kv. centimeter telesa pritiska te�a 16 kg.

Prostornina plju� se zmanj�a na eno �estnajstino.

Zaradi apneje lahko omedli�, ker ti v srce in mo�gane

dotaka tako malo kisika.

Izgubi� zavest, in �e ti nih�e ne pomaga na povr�je, umre�.

�e pod vodo iz katerega koli razloga ne izena�ite pritiska,

nikar ne ostanite doli in ne po�nite tega.

S tem si boste vse po�kodovali

in boste imeli krvavo slino.

�e imate plju�a polna krvi, sicer vdihujete, kisika pa ni.

�utite, da ne dihate.

Plju�no tkivo je zelo ob�utljivo. �e vam popoka, ste v te�avah.

�e zakrvavite, odnehajte.

Tisti Ameri�an, ki je lani umrl v Modri luknji,

je krvavel �e tri, �tiri dni. Omedleval in krvavel je.

Na dan smrti je pri�el na povr�je, a je utonil v lastnih plju�ih.

To je gnetenje plju�. Zelo resno je. Dihate, a �utite, da ni kisika.

Januarja 1968 sem bil v Fort Lauderdalu na Floridi

pripravljen poskusiti potop do 70 m.

Enzo mi je s Sicilije pisal: "Vso sre�o s poskusom.

�eprav sva tekmeca, sva brata po str�sti do modrega brezna.

Zato rotim Neptuna, da te v globini obvaruje."

14. januarja 1968 se je Jacques Mayol potopil do rekordnih 70 m.

Tisto leto je na prizori��e stopil neki Ameri�an.

Visok je bil 167 cm in je imel orja�ki prsni ko�.

Bil je neke vrste morska po�ast.

V podmorni�ki bazi v Connecticutu voja�ki u�itelj potapljanja Bob Croft

sodeluje v nizu iz�rpnih medicinskih poskusov.

Med potopom Croftovo telo uporablja obrambni mehanizem,

t.i. prenos krvi.

Kri prena�a iz udov v prsni ko�. Lahko to prepre�i,

da bi se njegova plju�a v globini sesedla zaradi pritiska vode?

To bodo kmalu dognali znanstveniki.

Ljudje pravijo, da sem bil poskusni zaj�ek. Najbr� sem bil res,

a raje sli�im "subjekt raziskave".

Ob 10h zve�er so mi telefonirali z neke tv-postaje v Hartfordu,

�e� ali gledam poro�ila. Res sem jih.

Jacques se je potopil do 70 m. Nisem pa vedel, da se je

vrnil na povr�je nezavesten.

Dosegli so, da je za�el dihati, in je pre�ivel.

To je bil moj najdalj�i potop. Ko sem pri�el na gladino,

sem bil �e skoraj nezavesten. A to se mi je med treningi

�e ve�krat zgodilo in sem polo�aj seveda obvladal.

Novinar me je vpra�al, ali bom poru�il njegov rekord.

Seveda sem brez razmisleka rekel, da bom.

On pa je v etru nemudoma rekel, da Bob Croft pravi,

da bo podrl Francozov rekord.

Pomislil sem: "Le kaj sem si u�pi�il?"

Na predve�er poskusa sem pil viski in kadil cigaro.

Ob enih zjutraj je Jacques potrkal in vstopil.

Ves osupel mi je s francoskim naglasom dopovedoval:

"V postelji bi moral biti, po�ivati bi moral.

Jutri je tvoj veliki dan. Ne bi smel kaditi in piti viskija."

Mislim, da je bil Jacques mnogo bolj discipliniran od mene.

Vadil je jogo in delal dihalne vaje. V�asih je po pol ure stal na glavi.

Ob�asno je malodane padel v trans.

Vdihnite in izdihnite skozi nos. Ko boste izdihnili,

se bo zasli�alo bren�anje �mrlja. Jaz bom pokazala,

potem pa boste vadili. Vdih.

Joga obi�ajno pomeni navezovanje stika s sebstvom

in prehod v neke vrste prese�nost.

Mayol je pri�el v na�o ustanovo,

saj pri mnogih jogijskih tehnikah delamo z dihanjem

in ker je lahko ve� teh tehnik porabil v poklicu potaplja�a.

Sku�al sem mu pojasniti, kako te tehnike delujejo.

Npr. kapalbhati, hitro dihanje, pa uddiyana,

ki je neke vrste prenehanje dihanja.

Ne bom rekel "zadr�evanje diha",

saj se na du�evni ravni �e vedno zaveda� vdihovanja in izdihovanja.

Zrak sicer ne prehaja,

toda um �e vedno deluje, vdihuje ali izdihuje.

�lovek je z �ivljenjem povezan preko dihanja.

Zahodnja�ko stali��e je, da je dihanje fiziolo�ki proces.

V tradicionalni vzhodni misli je dihanje nekaj globljega.

Z dihanjem lahko dose�emo zlitje telesa in uma

ter se vgradimo v morsko okolje.

Ta slika je bila posneta, ko smo �iveli v Kanadi, v Edmontonu.

Na njej sta mama in o�e. Ljubila in sovra�ila sta se.

Leta 1957, ko sta se lo�ila, sem imela sedem let.

Torej je imel brat tri leta.

Mama je ostala sama z dvema otrokoma. Gotovo ji je bilo te�ko.

V Freeportu na Bahamih, le pljunek od Kube,

smo spoznali Francoza Jacquesa Mayola.

Rad ima troje: morje, �enske in pustolov��ine.

Pustolov��ina je zanj iskanje zlata po kalifornijskih rekah

in zakladov v potopljenih ladjah.

Morje je vedno zraven. In �enske tudi.

Po lo�itvi je �el v Fort Lauderdale iskat zaklade s prijatelji.

Potem je �el na Otoke Turks in Caicos lovit jastoge,

saj je bilo v tem veliko denarja. Kar hud potepuh je bil.

V �ivljenju je veliko po�el. Selil se je, zapustil je dru�ino.

Ko je bil �e fant, je vozil hollywoodske igralke,

na primer Zsa Zso Gabor, ki je bila takrat zelo slavna.

Vse �ivo je po�el.

Hotel je le fiat 500 ali volkswagen s posteljo in dobro dru�bo,

pa morda mo�nost, da ob�asno zamenja punco.

To je bilo njegovo �ivljenje, njegove sanje. Vseeno je bilo, kje je.

Na Japonskem, v Afriki, povsod je bil zadovoljen.

Bil je pravi nomad. Potoval je na izreden na�in.

Ni�esar ni imel. Bilo je precej �udno.

Neko� sva potovala �ez miamijsko letali��e.

V eni roki je imel potni list, v drugi pa jermen

s plavutkami, z dihalko in masko. To je bilo vse. Ni� drugega.

Zelo �udno je bilo. Ob�asno je bil skvoter,

sem in tja pa se je povabil h komu domov.

To ni bilo ravno prijateljstvo, druge je pogosto izkori��al.

Z denarjem je bil zelo previden.

Prijatelji smo ga sprejemali tak�nega, kot je bil.

Kadar je pri�el v Torino, je bil po mesec ali ve� pri meni.

Mene to ni motilo, saj sem ga imel za prijatelja.

Bil je moj idol in mi je zelo veliko pomenil,

ampak za stro�ke ni primaknil �isto ni�esar.

Postala sva prijatelja, ampak �e si delal z Jacquesom,

Jacques ni obstajal. Drug �lovek je bil.

Jacques je od�el � Ne vem, kam.

Igralec je bil.

Da bi ve� zaslu�il, si je izmislil nekak�en lik.

Najbolj me je presenetilo, ko me je poklical v zvezi z nekim poslom,

ne da bi mi povedal, s kak�nim.

�lo je za film o Bermudskem trikotniku.

Seveda sem se zelo veselil,

da bom z Jacquesom Mayolom snemal v Bermudskem trikotniku.

Koliko �asa bo� �e zapravil s temi zemljevidi?

Ne vidi�, da imam delo? �Po mojem bi se morala zabavati.

Potem mi je povedal, da bo film seksi in eroti�en.

Ko sem prebiral scenarij, sem bil res presene�en, kak�no domi�ljijo ima.

Re�iral ga je pod drugim imenom, ni uporabil svojega.

Zame je bil genij na podvodnem podro�ju.

Bil je scenarist.

Re�iser.

Vse je po�el.

Bil je zelo pozitiven �lovek. Pozitivno je razmi�ljal.

Smejal in hecal se je, kot se pa� pozitivni ljudje. Veseljak je bil.

O zasebnih stvareh pa ni govoril. Prednje je postavil zid.

Zatemnil jih je. Nisi smel vstopiti.

Tista leta se nam o�ka ni ogla�al. Sploh nisem vedela, ali je �e �iv.

Nekega dne sem v knji�nici prebirala revijo.

In v njej je bil moj o�e. �iv je bil. Na Floridi.

Dobila sem �tevilko in ga poklicala. Bil je �okiran, a vesel,

da me sli�i. In pri�el je pome.

Da bi se spoznala, sva �la plut z rusko ladjo Litva.

14 dni je kri�arila po �rnem morju, tako da sem bila lahko z o�etom.

Najbolj me je razo�aralo, da mi ni povedal, da gre z nama njegova punca.

Na Floridi je �ivel z neko Nemko. Z Gerdo.

Bila sem razdvojena in prizadeta, slabe volje in na�obljena,

ker o�ka svoji pun�ki ni namenjal dovolj pozornosti itd.

Zato me je po mojem �e vedno videl kot deklico.

Ni razumel, koliko dolo�ene stvari pomenijo v razmerjih in v dru�ini.

Preprosto mu niso bile jasne. Ne vem, ali zato, ker je mlad od�el od doma.

Matere in o�eta po tistem ni obiskal 18 let. Kar ni ga bilo.

Gerda. Bila je tak�na kot on.

Zanj je bila idealna punca, imela je enak zna�aj.

Bila je svobodna, rada je imela �ivali, oba sta bila zadovoljna.

Skupaj sta zgradila hi�o, obdr�ala sta isti star avto,

rada sta imela enako hrano.

Vse, kar je imel rad on, je imela rada tudi ona.

In potem je Jacques vse izgubil.

Napadalec z no�em ubil �ensko, ranil mo�kega in pobegnil

Napad na obali, �enska ubita, mo�ki ranjen

V neki trgovini jo je zabodel neznanec.

Nekega dne je pri�el k meni na delo. Pri�la sem dol.

Komaj, da je mogel govoriti, jokal je.

In mi je povedal, kako je Gerda umrla.

Umrla mu je v naro�ju. Po tistem ni ve� spregovoril o njej.

Padel je v globoko depresijo.

Kajti Jacques Mayol je bil vedno sam.

Tateyama, Japonska

Kako je najino prijateljstvo postalo nekaj posebnega?

Jacques je govoril, da se z besedami te�ko sporazumevava,

da pa sva telepata, tako kot delfini.

Delal sem v katsuyamski marini.

In lastnik marine mi je rekel: "Narita, i��e te neki �uden tujec.

Po japonsko spra�uje, ali je Narita tukaj.

Le kdo je?" Ko sem stopil ven,

sem zagledal Jacquesa Mayola.

Med pogovorom je Jacques za�el jokati.

Ko se tega spomnim, postanem tudi jaz solzen.

Rekel je: "Gerda je umrla."

Tam je bil klavir. Za�el je igrati nanj in rekel:

"Glasba je moja prijateljica, glasba je moja ljubica.

Ampak ne more zapolniti praznine po Gerdini smrti."

To je rekel.

Moj u�itelj potapljanja Eishin Osaki ga je predstavil

nekemu menihu v budisti�nem templju Daikoin v Itu, v Izuju.

Tam ga je ta menih u�il o duhovnih vidikih zena in Japonske.

V templju je moj u�itelj zena opazil, da sem pogosto zaskrbljen.

Takoj me je pomiril: "Brez misli, brez misli."

U�itelj je tok mu�nih misli prekinil tako,

da me je s palico mahnil po ramenih.

�e bi me vpra�ali, kaj pomeni zen,

bi rekel, da preprostost, miren um.

To je zen.

Jacques se je lahko globlje potapljal, ker se je od zena nau�il

osvoboditi um od misli. Pustiti, da te�ejo.

Osvobodil se je tudi strahu, da ga bo posrkalo v temo.

Mislim, da je dosegel stanje zena.

Moj ded bi rekel,

da �e ve� razmi�lja�, potrebujejo mo�gani ve� kisika.

�e sprosti� misli, pa lahko dlje ostane� v vodi.

Po mojem je to zgolj praksa osvobajanja misli.

Deanova Modra luknja, Bahami

Globinsko potapljanje je potovanje v samega sebe.

To dognanje je v potapljanje prvi vnesel Mayol.

Ljudje veliko govorijo o tihoti globin. Spodaj se zelo malo sli�i.

Uti�a pa se tudi notranji �um, du�evni klepet,

ki ga nenehno ohranjamo v svojem vsakdanu.

Po mojem je eden najbolj privla�nih vidikov potapljanja,

da lahko obstaja� v popolni ti�ini.

Kot da bi med dihom in �asom obstajala vez,

ki se prekine, kadar zadr�uje� sapo.

Izviramo predvsem iz morja.

In na� izvor iz maternice je zgolj podalj�ek tega prvotnega izvora.

Se je riba razvila v �loveka ali �lovek vsebuje na�rt ribe?

�lovek, ki se potopi in zadr�uje sapo, je enak morskim sesalcem.

Kadar gre delfin pod vodo, ni riba.

Tak�en je kot ti in jaz. Zadr�uje sapo.

Diha.

Po mojem je Jacques menil, da so bili ljudje pred nastankom dru�b

�istej�a bitja, bolj podobna delfinom.

Jacques se je vrnil v to stanje.

Delfine je spoznaval, �ivel je tako kot oni, sledil njihovim navadam.

Po mojem je hotel �iveti tako kakor oni.

Zato je hodil plavat z delfini in se u�il njihovih navad.

Ampak po mojem je imel Jacques cini�en odnos

do ljudi in �love�ke dru�be.

Neko� sva se z Jacquesom pogovarjala o okolju. Rekel mi je,

da bi bilo za naravo bolje, �e ljudi ne bi bilo.

Jacques je verjel, da smo povezani z oceanom.

Navsezadnje Zemljo prekriva voda.

Ko se rodimo, na�o posteljico obdaja voda.

Na� element je.

To moramo v sebi zgolj odkriti.

Kaj pravi�? Reci kaj.

Daj mi ljub�ka.

Bravo, �e enega. Greva plavat?

Tako, tako. Igrava se, plavava.

Jaz bom tvoja mama. Plavati te u�im.

S tvojimi stopali z mre�ico. Ampak poganja� se samo s prednjimi.

Z zadnjimi se ne poganja�. Poka�i mi.

Tako, poka�i mi.

Kaj pravi�? Ja, tako lep si.

Pripoveduje� mi o ribah in vidrah.

Skupaj bi morala plavati.

Ja. Kaj pravi�?

Pojdi, pojdi. Nazaj v vodo.

Poka�i mi �ape.

Zgodba se za�ne takole.

Snemali smo film o mojih sre�anjih s kiti.

�li smo tja, kjer �ivijo kiti grbavci.

Zadnji postanek smo imeli v Caicosu.

In koga zagledam na pomolu, ko se ladja zasidra? Mayola.

Naslednji dan se je spet pojavil in vpra�al sem ga, ali bi �el

pogledat kite. "Seveda bi �el. Delfine sem videl, kitov pa �e ne."

Grbavci so pojo�i kiti.

Zaradi njihovih zvokov vibrira voda. On je to bolj �util,

ker se je prosto potapljal. Bil je docela usklajen z okoljem.

Neki trenutek je bil posebno ganljiv.

Videli smo, kako si dva kita dvorita. Nekak�en ljubezenski nastop.

Sukala sta se eden okrog drugega in spu��ala zvoke.

Dejansko sta se pogovarjala.

Jacques se je potopil k njima.

Bil je na sredini med dvema po�astma, orjakoma.

Mal�ek se je izgubil med njima. Zelo miren je bil.

Otok Elba, Italija

Sklenil sem, da bom poskusil dose�i neko� nepojmljivo.

Bil sem prepri�an, da se lahko �lovek potopi do sto metrov.

Obdal sem se z raziskovalci, zdravniki in s tehniki

ter se podal v niz poskusov, ki jih ni �e nih�e izvedel.

Med drugim s prvim podvodnim rentgenom.

Da so se mi namno�ile rde�e krvni�ke, sem treniral na velikih vi�inah,

zatem pa sem dolga obdobja zadr�eval dih.

Odkriti je treba le �e, kako globoko se lahko potopim.

V mojo potaplja�ko �olo je pri�el Cressijev direktor ogla�evanja

v dru�bi nekega brkatega gospoda.

Vpra�ala sta me, ali bi sodeloval pri treningu za doseganje rekorda.

Govorila sta, da bo trening v bistvu poskus.

Z Jacquesom sva se takoj ujela in sva za�ela sodelovati.

Jacquesu je zagotovo pomagala vadba joge.

On je govoril, in s tem so se raziskovalci strinjali,

da pod vodo dose�e polovico zaradi urjenja in pripravljenosti,

polovico pa zaradi joge.

Menil je, da �love�ko telo nima ni�te to�ke

in da se lahko �lovek potopi tako globoko, kot se ho�e.

Hotel je dose�i kar najve�jo globino,

da bi dokazal svoje domneve.

Vedno je govoril, da bo dosegel svoje sanje, pa tudi, �e umre.

Vse smo bele�ili.

Filmali in fotografirali smo.

Vse to smo po�iljali medijem, �asopisom in revijam.

Pisali so o njem, o njegovih potopih in poskusih.

Postajal je vse bolj priljubljen.

G. Mayol, ste se med potopi kdaj bali smrti?

�e se smrti no�ete bati, morate razumeti, kaj smrt je.

Seveda imam v�asih te�ave,

ampak v bistvu se med potopi nikoli nisem bal smrti.

Bojim se okvar opreme in tehni�nih napak,

nikoli pa same smrti.

Vso sezono sva se potapljala,

in ko je napo�il �as za rekord, sva bila dodobra natrenirana.

A na teh globinah se lahko vedno pojavi kaj, na kar nisi ra�unal.

Do nesre�e ni nikoli dale�.

23. novembra 1978 se je Mayol poskusil potopiti do 100 m.

Polo�aj si jasno zamisli�, predstavlja� si, kako bo.

Toda ko napo�i trenutek,

je povsem druga�e, kot si si predstavljal.

Zavedam se, kako nevarno je dolgo zadr�evanje na tej globini.

Do velikega potopa je �e pet minut.

Sedim na polici. Plavutke imam �e pod vodo.

Prsni ko� imam �e nad gladino, ker si prezra�ujem plju�a.

Zaprem o�i. Diham vse bolj po�asi

in se pola��am notranjega miru.

Pripravljen sem.

Francoski raziskovalec Jacques Mayol je podrl svetovni rekord.

Na Elbi se je potopil do globine sto metrov.

49-letni Jacques Mayol, za Kitajce in Japonce "francoski delfin",

je postavil svetovni rekord v potapljanju na vdih.

Jacques Mayol, izbolj�ali ste lastni rekord.

Pred desetimi dnevi.

Predvidel sem, da lahko �lovek dose�e sto metrov. In smo jih res.

Je sto metrov meja? �Po mojem ne.

Glavno vpra�anje je, koliko metrov �e.

41. canski filmski festival je odprl Luc Besson s filmom Velika modrina,

posnetem po �ivljenju J. Mayola, ki se je na vdih potopil do 100 m.

Filma ni doslej videl �e nih�e.

Film je navdihnilo tisto, kar je sku�al sporo�iti Jacques.

Duhovna plat njegovega sporo�ila je univerzalna.

Ljudje imamo prvobiten odnos z morjem.

Name je naredil enak vtis kot druge slavne osebnosti njegove generacije.

Bil je zapeljivec, nastopa�.

Poleg tega pa je bil �e nekoliko nor.

Zanj se je odli�no izteklo, saj je postal �e bolj znan.

Bessonova Velika modrina se vpisuje v anale francoskega filma.

Film si je v 20 tednih ogledalo 3,5 mio. gledalcev.

Iz navadnega filma se je prelevil v dru�beni fenomen.

Mislim, da ga bom videla peti�.

Peti� ga grem gledat. �Zakaj? �Ker je zelo dober film.

Pravi uspeh. 18. teden je bilo prodanih 400.000 vstopnic.

Film vse poletje igra v razprodanih dvoranah. Prava zmaga.

Videl sem film Velika modrina.

Zdelo se mi je, da �isto druga�e upodablja morje.

Takrat sem o morju razmi�ljal dobesedno, kot o vodnem telesu,

ne kraju, na katerem lahko raziskuje� svojo notranjost.

Ta svet je bil misti�en,

in Japonce mistika zanima.

Na�a generacija in tudi naslednja,

zlasti ljudje, ki imajo radi morje ali se potapljajo,

poznajo ta film, saj je slaven. In poznajo Jacquesa.

Otok Karpathos, Gr�ija

Zame je najve�ji vzornik Jacques Mayol.

Izkusiti sem hotela isto kot on.

Biti tako spro��ena v vodi.

Po�utiti se, kot da ti ni treba dihati.

Po�utiti se svobodno.

Potem se mi je zme�alo. To podobo sem si zapomnila.

�utila sem nujo iti globlje. Nekaj me je klicalo.

Ko sem bila mlaj�a, sem bila zelo �ivahna.

Nenehno sem kaj po�ela, razmi�ljala sploh nisem.

Apneja mi je omogo�ila nekak�en mir. Nau�ila sem se postati

in se osredoto�iti nase.

Spomnim se, da sem ga videl. Kakih dva tiso� ljudi je �akalo

na avtogram. Da ga spozna. Zelo vznemirjen sem bil.

Povabil me je na Elbo, da se greva potapljat.

Ko sva se prvi� potapljala, je bila voda mirna.

Na za�etku sem se va�il, vedno sem se potopil malo globlje kot on.

Imel sem 25 let, on pa 70, torej ni bilo prete�ko.

Ko je bil dan mimo, sem Mayola vpra�al: "No, Jacques,

kak�en potaplja� na vdih se ti zdim?"

Pogledal me je in rekel: "O tem nima� pojma.

Ne sanja se ti, kak�no veselje, kak�ne ob�utke ti lahko da apneja.

Ker zate je potapljanje naprezanje, preseganje prej�njega potopa."

Mislil sem, da se bova naslednji dan spet skupaj potapljala,

vendar sva �la v zaliv�ek blizu njegove hi�e, globok 10, 12 metrov.

Takrat sem se �e potopil 70 ali 75 m, zato sem hotel iti globlje.

Pustil me je tam in od�el.

�e tri tedne in pol sem bil �e vedno v zaliv�ku, povsem nemotiviran.

In tisti dan, ko nisem hotel ni�esar dokazati, ko se nisem naprezal

in se le potapljal in spet dvigal, se mi je prvi� zazdelo,

da so plavutke postale podalj�ki mojih stopal oziroma nog.

To mi je omogo�ilo, da sem se prvi� videl od zunaj.

Bila sem mlada. Tako vesela sem bila, da sem spoznala Jacquesa Mayola.

Bila sem popolnoma o�arana.

Pomislila sem, da je �isto navaden �lovek,

a da hkrati ni.

Ko sem ga spoznala, sem dosegla �e oba rekorda.

Razmi�ljala sem, ali bom postavila �e kak�nega.

To nekaterim ljudem ustreza. Meni ni.

In Jacquesu tudi ne.

Nad tekmovalno platjo potapljanja ni bil preve� navdu�en.

Potapljanje na vdih je �e vse kaj drugega.

Gre za ob�utek, ko si pod vodo.

Na ko�i �uti� vsako kapljico, ki te obdaja.

To te popolnoma prevzame.

In meni je tekmovalnost po�asi za�ela kvariti ta ob�utek.

Jacques je mo�no vplival na moj odnos do morja.

To te trajno zaznamuje.

Mayol je neverjetno veliko pomenil mladini

in potaplja�em, ki jih je treniral.

Toda po premieri Velike modrine se je vse v hipu spremenilo.

Jacques Mayol ni bil s filmom nikoli povsem zadovoljen,

zlasti po njegovem velikem uspehu.

V bistvu ga je jezilo, da ni v njem igral samega sebe.

V�asih je bil zagrenjen in se je brez razloga zna�al nad ljudmi.

Zdel se je druga�en kakor v�asih.

Ta problem smo sku�ali odpraviti skupaj s Canalom Plus.

V �ivo je nastopil pred velikim ob�instvom,

vendar se ni dobro obneslo.

Med snemanjem je bil Jacques pod velikim pritiskom,

ker smo imeli �tiri podvodne kamere,

na povr�ju smo njegov potop snemali z �erjavi. Ogromno kamer je bilo.

Res ogromna re�.

Po�kodoval si je uho.

Ker se je nekoliko prehitro dvigal, mu je po�il bobni�.

Zato je pri�el na povr�je ves razkurjen

in popolnoma pretresen.

Ob�instvo ni ni�esar opazilo, njemu pa se je vse skupaj zdelo polomija.

Nekaj se mi je zgodilo z u�esom.

Jebemti boga!

Mo� ga je po�asi zapu��ala.

Govoril je, da ima depresijo.

Jaz sploh nisem vedel, kaj pomeni "depresija".

Pogosto je rekel: "Junji, glavna je dru�ina.

Ima� hi�o in psa.

Najpomembnej�e stvari so hi�a, pes in dru�ina.

Dobro skrbi zanje."

Po mojem je bil Jacques v poznej�ih letih osamljen.

Obo�evalci niso ve� pristopali k njemu tako kot v�asih

in najve�krat je bil sam.

Predlagal mi je, da bi �la skupaj potovat in plavat, a sem imel delo.

Zato kadar sedim tukaj

in se tega spominjam, precej te�ko govorim.

Na izvrstni pla�i sem, v pravem raju.

Sam sem si izbral tak�no �ivljenje.

Vendar nisem zadovoljen,

kajti nisem na�el raja.

Nisem na�el tistega otoka, ki ga je iskala moja podzavest.

Danes to �utim mo�neje kot kdaj koli prej.

Utrujen in upehan sem.

�el bom domov na Elbo in se poskusil spo�iti.

�tiri, pet dni smo bili pri njem na Elbi.

�alostno je bilo.

Nisem vedela, kako hudo mu je.

Nih�e mi ni povedal, da ima depresijo ali kar koli �e.

Sploh ne vem, ali je bila res depresija.

Rekla sem mu: "Saj nisi ne slep ne na vozi�ku.

Zakaj te je minilo �iveti?"

On pa je rekel: "Imam pa� svoje razloge." Ni nam povedal.

Mi pa je povedal, da si je �elel �e eno dru�ino.

Da je upal, da bo imel nekega dne novo dru�ino.

Novo �eno in otroke. Torej je vseeno bil dru�inski �lovek.

Potem pa je ostal sam.

Jacques Mayol se je za vedno vrnil v Veliko modrino.

Slavni potaplja� je pri 74-ih letih storil samomor doma na otoku Elba.

O njegovem �ivljenju in rekordih govori slavni film Luca Bessona.

Logika za tem, da nekdo stori samomor, je,

da ne more ni�esar ve� dati.

Bil je prvi, potem pa ni bil ve�.

Ni napisal, zakaj. Ni�esar ni napisal.

Le pozdravil je.

"Na drugi svet grem." To je bil pozdrav.

Morda je menil, da gre na bolj�i svet, kot je ta.

Ta kraj je med tistimi, kjer sem se z o�etom

res za�el u�iti potapljanja.

V meni obudi veliko lepih spominov.

Toda Elba zame ni le kraj za potapljanje. Tudi moj dom je.

Skorajda svet kraj je.

Seveda mi nekaj pomeni, o tem sploh ni dvoma.

Opomin je. Vsaki�, ko grem tja dol, ga pozdravim.

Pogosto sva se pogovarjala o tem,

kako gledava na �ivljenje in smrt.

Na Japonskem ni sramota, �e si vzame� �ivljenje.

Jacquesova smrt je imela nekaj samurajskih duhovnih prvin. Prav res.

Neko� mi je povedal, da se delfini, kadar za�utijo, da je pri�el �as,

lo�ijo od skupine in odidejo sami umret.

To je po mojem storil on.

�e zaprem o�i in pomislim na Jacquesa,

se po�utim dobro.

Ne mine dan, da se ga ne bi spomnil.

Jacques mi je odprl o�i za globlje vidike oceana

ter za to, kaj mu jemljemo in kaj vra�amo.

Z oceani je marsikaj narobe. Ljudje, kot je bil Jacques

s svojo zapu��ino potapljanja na vdih, vodijo ljudi v ta svet

na bolj pre�i��en na�in, kakor je potapljanje s kisikom.

To je prava enost z oceanom.

Vidi� to? Kamnu je podobno.

�akaj, �akaj, rakec je.

Poskusiva ga prepri�ati, da naju pride ven pozdravit.

Kot ljudstvo, kot dru�ba, smo se hudo oddaljili od narave.

Sede� na vrtiljak in se ne ustavi�.

Ima� vse sorte opravkov in se ukvarja� s tehnologijo,

nato pa postanem, stopim nazaj in se zavem,

da mi stra�no primanjkuje narave.

Zlasti z otroki imamo mo�nost

najti to ravnovesje, izslediti naravo

ter jo spet vnesti v svoje �ivljenje in dru�bo.

Kaj pa je to?

�elvja trava! �Ja, tej se re�e "�elvja trava".

Se spomni�, kdo �ivi v njej?

�elve.

Ve� bom svoje otroke nau�ila o morju

in o vsem, kar �ivi v njem, bolj ga bodo razumeli

in manj se ga bodo bali. Zato bodo hoteli skrbeti zanj.

Greva te�?

Ljudje bi se morali ozreti na �ivljenje

in spoznati, da je vse �ivo,

da ima vse svoj namen. Tega se moramo zavedati.

Ljudje imajo dva smotra.

Prvi je nau�iti se ljubiti.

Drugi je ohranjati ravnovesje z naravo,

z �ivalmi in rastlinami.

To me res navdihuje

in zdi se mi, da moram to deliti z drugimi.

Ko je Jacques umrl, sem se zavedel, da so vsi ljudje �alostni.

Sklenil sem, da bom cenil re�i, ki me jih je nau�il Jacques.

Tako �ivim �e danes.

Homo delphinus bo �lovek, ki bo razumel, da ni lo�en ne od narave

ne od oceana.

Vedel bo, da ni od mikroba do sinjega kita ni� ne vi�je ne ni�je.

Vse je povezano.

V morju ne vidim ne nove meje, ki bi jo bilo treba pre�kati,

ne novega ozemlja, ki bi ga bilo treba izkoristiti.

V morju vidim glavni element.

Jaz sam sem morje.

Prevedel Du�an Rebolj

Tehni�na obdelava BLiNK

RETAiL