Afrikaans
Akan
Albanian
Amharic
Armenian
Azerbaijani
Basque
Belarusian
Bemba
Bengali
Bihari
Bosnian
Breton
Bulgarian
Cambodian
Catalan
Cebuano
Cherokee
Chichewa
Chinese (Simplified)
Chinese (Traditional)
Corsican
Croatian
Czech
Danish
Dutch
Esperanto
Estonian
Ewe
Faroese
Filipino
Finnish
Frisian
Ga
Galician
Georgian
German
Greek
Guarani
Gujarati
Haitian Creole
Hausa
Hawaiian
Hebrew
Hindi
Hmong
Hungarian
Icelandic
Igbo
Interlingua
Irish
Italian
Japanese
Javanese
Kannada
Kazakh
Kinyarwanda
Kirundi
Kongo
Korean
Krio (Sierra Leone)
Kurdish
Kurdish (Soranî)
Kyrgyz
Laothian
Latin
Latvian
Lingala
Lithuanian
Lozi
Luganda
Luo
Luxembourgish
Macedonian
Malagasy
Malay
Malayalam
Maltese
Maori
Marathi
Mauritian Creole
Moldavian
Mongolian
Myanmar (Burmese)
Montenegrin
Nepali
Nigerian Pidgin
Northern Sotho
Norwegian
Norwegian (Nynorsk)
Occitan
Oriya
Oromo
Pashto
Persian
Polish
Portuguese (Brazil)
Punjabi
Quechua
Romanian
Romansh
Runyakitara
Russian
Samoan
Scots Gaelic
Serbian
Serbo-Croatian
Sesotho
Setswana
Seychellois Creole
Shona
Sindhi
Slovak
Slovenian
Somali
Sundanese
Swahili
Swedish
Tajik
Tamil
Tatar
Telugu
Thai
Tigrinya
Tonga
Tshiluba
Tumbuka
Turkish
Turkmen
Twi
Uighur
Ukrainian
Urdu
Uzbek
Vietnamese
Welsh
Wolof
Xhosa
Yiddish
Yoruba
Zulu
Jack.
Jack, si kaj videl?
Če ni ničesar, pojdiva raje nazaj.
Molči, Maurice!
Oče pravi, da se turbulenc ni treba bati.
Samo zrak je. Nekakšne luknje v zraku. Nič ne pomenijo.
Na.
Naslednjič bodi tiho. - Bom. Oprosti.
Žejen sem. Poiščiva ostale.
GOSPODAR MUH
DRUGI DEL
JACK
Piščancu je padel želod na glavo.
Piščanček zavpije: "Nebo pada!"
Povsod je zganjal paniko. Potem je zagrmelo.
Ostale kokoši so se razbežale,
piščanček pa je ponavljal: "Nebo pada."
Ga je kdo poslušal? Ne.
Bi ga moral? Morda.
Si nam prišel pomagat?
Plavat grem. - Nam boš pomagal?
Da vidimo, če je trdno?
Bolje bi ga morali zavezati. - Hvala, nisem vedel.
Menda ne misliš, da vam bom pomagal?
Lovec sem. Gradbenike imaš.
Skliči sestanek. - Bom. Pihnil bom v školjko
in vsi bodo prileteli, ker sestanke obožujejo.
Vsi bodo zelo resni.
Nekdo bo rekel, da moramo zgraditi letalo,
podmornico ali televizor. - Lahko televizor.
Po sestanku bodo pet minut vsi zagnani,
potem pa se bodo razbežali ali šli na lov.
Tudi jaz nimam dovolj lovcev. - Vse bližje smo.
Nisem vedel. Vse bližje ste? Super!
Kako praviš temu, če ne nečemu, kar je vedno bližje?
Garali smo. - Mi tudi, Ralph.
Pridi se kopat. V vodi je vse takoj bolje.
Kdo bo prej?
Pet, štiri, tri, dve...
Goljufaš! Počakaj!
Zmagal sem! - Nisi.
Maurice, kdo je zmagal?
Nisem dobro videl, ampak najbrž ti, Jack.
Kaj?
Narediti moram kavelj za sulice. Svinjo sva ranila.
Če ne bi imela lesenih konic, bi izkrvavela.
Lahko nabrusiš kamen? - Ne bi bilo isto.
Nekaj bom ujel.
Pazil bom na ogenj in nekaj ulovil.
Vsi bodo veseli, ker bodo jedli meso.
Si opazil, da se malčki bojijo?
Ponoči bediš?
Govorijo, sanjajo in kričijo. Kot da...
Kot da to ni dober otok.
Se spomnita tiste kače?
Samo trapastih otrok se spomnim.
Ne čutiš tega, Jack?
Ko si v gozdu.
Ko si sam.
Nekaj je za tabo.
Bolje, da dokončamo zavetje.
Najbolje bi bilo, da nas rešijo. Ogenj...
Z obema se strinjam. Čeprav bi najprej rad ulovil svinjo.
Ne hecam se.
Ralph, odličen član naše ekipe bi bil.
Kaj če bi zamenjal Simona? Pozabil je, s kom je.
Zavetje gradiva samo midva s Simonom.
On naj ostane tu, ti pa pojdi z mano iskat svinje.
Poglavar mora iti tukaj, zaradi malčkov.
Je to sestanek?
Jack, nisem vedel, da si tukaj.
Malčki ne hodijo več na stranišče na skale za kopališčem.
Rečem jim, pa obljubijo, ampak...
Lahko o tem na naslednjem sestanku?
Ni to sestanek? Pred glavnim sestankom?
Nismo vodje, smo pa nekakšno jedro vodstva. A ne?
Ne.
Glejte! Vidite tisti odsev?
To so razbitine letala.
Lahko bi nam koristile. Vidiš rob?
Predaleč je.
Dol bi šel.
Se strinjata? - Ja. -Ja.
Jack.
Sem lahko stopiš.
Sem pa stopi z levo.
Tu imaš desno. Tukaj, Jack.
Sem daš desno, levo pa spusti dol.
Dobro ti gre.
Sem, Jack. Spusti desno nogo.
Vem! - Tako. Bravo. Čisto malo še.
Zdaj spusti obe nogi. Bravo, Jack.
Hvala.
Tega nikomur ne povejta. Ne bi razumeli.
Glej. Glej!
Skoraj nesramno. Umazane živali.
To je prostor za počitek, a ne?
Očitno je prostor za počitek.
Ko je sonce premočno, gredo tja.
Kdo? - Svinje.
Obnašajo se kot krave. V vročini počivajo.
Dobra ideja. Tudi mi bi morali.
Morry, ti se spoznaš na teren. Lahko to narišeš?
Najdeš tisti kraj v živo? - Lahko poskusim.
Ugotovili bomo, kje počivajo. Maskirali si bomo obraze.
Maskirali? - Namazali se bomo z barvo.
Obkolili bomo svinje.
Napad opoldne. To mi je všeč.
Za dober obroč potrebujemo čim več fantov.
Napad celega zbora.
Kot opeka zgledaš.
Se moraš ponoči smukati okoli?
Rad imam mir. - Prestrašil boš malčke.
Saj si ne mažem obraza kot kakšen specialec.
Moj oče je nekoč... - Je kaj drugače, če si lovec?
Je prav, da strašiš malčke, ker si lovec?
Obraza si ne barvam, ampak ga maskiram.
Zliti se moram z okolico. Da ulovim svinjo.
Uživaš, kaj? -Simon, če nimaš kaj pametnega za povedati, spokaj.
Samo pravim. Zabavaš se.
Kje si to dobil?
To je kremen. Sam sem ga naredil.
Kot jamski človek.
Kamen ob kamen. Prav pride za rezanje ovijalk.
Ne zabavam se. Samo vse skupaj jemljem resno.
Jaz tudi. - Moj oče je vedno pripovedoval,
kako je pri osemnajstih
s prijateljem prehodil celo Škotsko.
Od John O'Groatsa do Hadrijanovega zidu.
Ničesar nista imela s sabo. Živeti sta hotela od tega, kar ponuja narava.
Deset dni je deževalo, ampak ni jima bilo mar.
Meni bi bilo. Ne maram biti moker.
Rekel je, da se je na tisti poti naučil več kot v vseh letih v šoli.
Pot ga je pripravila na faks in na službo.
Rekel je, da brez tega ne bi znal uspeti.
Misliš, da je to preizkušnja, ki nas bo okrepila?
Seveda ne. Preizkušnja ni dobra, pa če se še tako trudiš.
Pri matematiki sem dobil minus.
Čudovito. Zagotovo si se iz tega ogromno naučil.
Preizkušnje so zato, da jih premagaš.
Moj oče in njegov prijatelj sta svojo premagala.
Mi moramo premagati tole. Preden nas rešijo.
Kaj je? Vem, da moj oče... - Tvoj oče ne bo prišel pote, Jack.
Karkoli ti je napletel o Škotski, ne bo ga.
O mojem očetu ne veš nič. - Ne. Vem pa, kakšen je moj.
Nekaj mi pravi, da je tvoj enak.
Njihovi očetje so pa boljši.
Zato se strinjam, da te bodo rešili.
Odšel boš s tega otoka, Jack. - Vsi bomo odšli.
Vem, samo zdržati moramo, dokler ne pridejo.
To ni preizkušnja. Ničesar nam ni treba dokazovati.
Ni treba, da smo pogumni, ni se nam treba bati... -Ne bojim se.
Nočem, da je to preizkušnja, ampak se mi zdi, da je.
In ne bojim se. Bolj sem...
Zaskrbljen. To je boljša beseda.
Te jaz namažem?
Morda imam boljše oko za to.
Ker moje ni na obrazu, ki je barvano.
Ja. Pa daj.
Zaskrbljeni bojevnik.
UBIJ SVINJO
Najprej se moramo pogovoriti o straniščih.
Tiste skale za kopališčem smo določili za stranišče.
To je bila pametna odločitev. Plima vse očisti.
Vi, malčki, to veste.
Zdaj pa hodite povsod. Še v zavetja. -Oprosti.
Ko nabirate sadje in vas prime...
Ni smešno. - Malo pa že.
Če vas prime, pojdite stran od sadja. To je umazano.
Naslednja stvar, voda. Vodo bi morali nositi iz potoka
in jo dajati v kokose pod sveže listje.
Zakaj ne smemo piti iz reke? - Ja. -Jaz imam školjko.
Nič ni narobe s tem, da pijemo iz reke.
Nehaj! -Ampak imeli smo sistem, da nam ni bilo treba hoditi do reke.
Za lenuhe. Cel tabor je za lenuhe.
Ralph, jim lahko ti poveš? - Fantje, to je pomembno.
Pujsek ima školjko. Poslušajte, kaj vam sporoča.
Nisem... - Poslušajte!
Zbirati se moramo. Pa ne zaradi zabave.
Ne zaradi smeha, šal in pametovanja. Ampak da naredimo red.
Lahko nehate?
To moramo početi. Popoldne gremo na veliko odpravo.
Ralph, ulovili bomo svinjo.
Daj no, Pujsek. O čem se moramo še pogovoriti?
Zavetja.
Vsi spite v njih. Kdo jih je zgradil?
Vsi mi.
Ne. Prvo smo zgradili vsi, drugo mi štirje,
zadnje pa sva zgradila s Simonom. - Ki se je čisto sesulo.
Ne smejte se. Tisto zavetje bi se lahko v dežju podrlo.
Takrat ga bomo potrebovali.
Jaz sem poglavar in hočem biti dober poglavar.
Ampak vse razpada, in ne vem, zakaj.
Dobro smo začeli. Je to zato, ker se bojite?
Mislijo, da jih bo napadla zver.
Roger! Ralph ima školjko. - Včasih se tudi jaz bojim.
Včasih slišim čuden zvok, ampak vem, da gre za neumno izmišljotino
in ne mislim več na to. Razumete? Moramo se razumeti.
Pomagati si moramo in nehati jokati. Velja?
Bi še kdo kaj povedal? - Jaz sem končal.
Strinjam se z Ralphom. Vi, malčki, ste same cmere.
Ti, ti in še posebej ti.
Ne lovite, ne gradite, ne pomagate.
Samo paniko zganjate.
Na tem otoku ni nobene zveri, samo svinje so.
In nobene nevarne živali ni. - Nihče ni omenjal živali.
Jaz imam školjko! - Ja! Utihni, Ralph!
Sem jaz lovec ali ne? Prehodil sem cel otok. Sam!
Če bi bila kje kakšna zver, bi jo videl. Ni je.
Konec debate.
Dobro si to povedal. - Tako je, Jack.
Pustite ga govoriti.
Sinoči sem spal.
Boril sem se z nekimi stvarmi. Bil sem zunaj zavetja, sam.
Boril sem se s tistimi zvitimi rečmi med drevjem.
Potem sem se zbudil in videl, kako se nekaj premika med vejami.
In potem...
To si si samo domišljal. Hvala.
Potem sem se ustrašil in poklical Ralpha.
Nato pa sem med drevesi zagledal nekaj velikega in groznega.
Morda si spal. - Nisem.
Spal sem, ko so se tiste zvite reči borile,
potem pa sem se zbudil
in med drevesi zagledal nekaj velikega in groznega.
Bi tudi ti rad kaj povedal? - Ja.
Zdaj je pravi trenutek, da poveš, če te je česa strah.
Kako ti je ime? - Percival Wemys Madison.
Župnišče. Ulica Harcourt, Buriton, Hants.
Telefon: Buriton 6324.
Ralph, te sestanek obožujem. Vsem odleže.
Percival, nehaj.
Glejte me. Ej!
Da se ne bi slučajno smejali!
Ralph, mogoče imamo težavo.
Pravi, da prihaja iz morja.
Mislim, da vem, kam moramo. - Zaupam ti.
Morda ne bodo na istem mestu. - Maurice, videl sem tvoje ocene.
Petice iz geografije in družboslovja.
Zaupam ti.
Če jih ne najdemo danes, jih bomo pa jutri.
Vsi bodo zelo zadovoljni s tabo.
Bo zdaj, ko je mrtva...
Bodo umrli tudi njeni mladiči?
Če podaljšamo palico... - Dve potrebujemo.
Zvežimo svinjo na daljšo, da bo lahko več ljudi...
Strinjam se z Jackom. Vzporedne palice.
Kamorkoli gremo... - Kamorkoli gremo...
Nas vedno vprašajo... - Nas vedno vprašajo...
Kdo smo mi. - Kdo smo mi.
In od kod prihajamo. - In od kod prihajamo.
Mi smo iz Pictona... - Mi smo iz Pictona...
Mogočnega, mogočnega Pictona. - Mogočnega, mogočnega Pictona.
In če nas ne slišijo... - In če nas ne slišijo...
Zapojemo glasneje. - Zapojemo glasneje.
Poglejte, kaj sem našel! - Je od naših? -Kaj je to?
Ne, mislim da ni.
Odpri ga!
Kaj je to?
Zobna pasta.
Dobra je.
Tu je dnevnik. Vendarle je od naših.
Simonov je. Tu piše njegovo ime. To bo še smešno.
Bo, to je Simon.
Danes sem sanjal velik siv oblak.
V njem so rasla jabolka.
Enega sem pojedel in spremenil se je v palec.
Ne! Ne berite ga!
Še eden!
Upam, da je čokolada. - O, ja.
Je kaj hrane?
Nobel!
Kdo bi kos ugorjeve pite?
Slep sem! Slep sem!
Spet vidim.
Prav bi nam prišel. Mogoče lahko iz njega naredimo torbo.
Ali masko.
Poglejte Billa!
Ubij zver. Prereži ji vrat.
Naj teče kri.
Ubij zver. Prereži ji vrat. Naj teče kri.
Ubij zver. Prereži ji vrat. Naj teče kri.
Na pomoč!
Odnesite svinjo v tabor.
Kaj je bilo? -Ladja! - Nas je videla?
Ne vemo. Signalni ogenj je ugasnil.
Pujskova očala.
Uspelo nam bo! - Pujsek!
Ni treba.
Odšla je.
Ne. Z daljnogledi z ladij vidijo kilometre daleč.
Obrnila se je.
Zakurili smo ga. Res. Naložili smo dovolj drv,
da bi gorel tri dni. - Ne bi ga smeli pustiti.
Morali smo ga. Potrebovali smo cel zbor.
Uspelo nam je. Ulovili smo svinjo. Pravo, tolsto...
Kaj za vraga imaš na sebi?
Še več ladij bo. -Otok si zažgal, zdaj pa še ognja ne znaš vzdrževati.
Ne teži. Če bi ti bilo toliko do ognja, bi sam pazil nanj.
Sam si se javil. Jaz gradim zavetja, pazim na malčke
in sklicujem sestanke. - Jaz sem lovec, ti pa poglavar.
Zamočil si. Na polno si zamočil.
Ladja je odplula in nas ni videla. To je poraz.
Prav imaš. Morali bi razmišljati.
Ne bi smeli pustiti ognja. Res nam je žal.
Kdo si sploh ti? Samo sediš in komandiraš.
Ne znaš ne loviti ne peti. - Pravilo je, da ogenj gori!
K vragu pa ta pravila! Močni smo. Lovimo, najdemo meso.
Celo čista oblačila in zobno pasto smo vam našli.
Pujsek bi rad pravila, ampak ti si boljši od njega.
Ampak ti si najboljši, Jack. Zakaj nisi ti vodja?
Fantastičen bi bil. Samo lovili bi, dokler ne bi pomrli tu.
Utihni, bajsi! Meso smo potrebovali in smo ga dobili.
Žal mi je, da je ogenj ugasnil, ampak zaslužimo si malo zahvale.
Hvala, ker sem zaradi tebe ujet na tem otoku.
Še več ladij bo! - Kaj pa, če jih ne bo, idiot?
Kaj če je bila to naša edina priložnost?
Jack, Jack! -Zakaj ves čas blebetaš? Samo gobcaš in gobcaš!
Brez školjke si, zato te ne bomo poslušali! -Ne udari ga več.
Moja očala.
Zdaj imam samo še eno oko. Boš že videl!
"Boš že videl!"
To je bedno. Lepo vedenje je dolgočasno.
Otok pustolovščin, kaj pa mi?
Samo bedne reči počnemo! Stranišča, voda, gradnja koč.
Dolgčas! Tega nočem. Tega si nikoli nisem želel.
Ustanavljam nov tabor. Tabor zabave.
Kjer se lovi, poje in pleše. Kdo gre z mano?
Kdo gre z mano?
Grem pa sam. Boste že videli.
Želim si, da bi bila tu moja teta.
Jaz pa, da bi bil tu moj oče.
Odrasli preprosto vse vedo.
Sestali bi se, pili čaj in debatirali.
Potem bi bilo vse v redu.
Ne bi se prepirali in ne bi mi razbili očal.
In ne bi razpravljali o zveri.
Zgradili bi ladjo. - Ja. Mi je ne znamo.
Ralph, kajne da boš ostal poglavar?
Ne vem, če poglavar sploh še obstaja.
Moraš ostati poglavar.
Poznam take, kot je Jack.
Tebi ne more nič, ampak če se mu umakneš s poti,
se bo z veseljem znesel nad naslednjim.
In naslednji sem jaz.
Ne bom mu dovolil, da te poškoduje.
Živjo.
Zdravo.
Mislil sem, da bo to zabaven tabor.
Prevroče je. - Res je.
"Torek, 23. avgust.
Ves dan sem se igral, da očetu ne bi bil v napoto..."
MEDIATRANSLATIONS
Can't find what you're looking for?
Get subtitles in any language from opensubtitles.com, and translate them here.