Original subtitles

www.titlovi.com

LONDON 29. JUNIJ 1613

V GLEDALI��U GLOBE SO IZVAJALI

SHAKESPEARJEVO PREDSTAVO �IVLJENJE HENRIKA VIII.

OGLA�EVALI SO JO POD DRUGIM NASLOVOM:

MED �ETRTIM PRIZOROM PRVEGA DEJANJA

SE JE SPRO�IL TOP, KI JE ZANETIL OGENJ.

GLEDALI��E GLOBE JE ZGORELO DO TAL.

WILLIAM SHAKESPEARE NI NIKOLI VE� NAPISAL �E ENE IGRE.

Vzel bom va�ega konja, gospod.

Prosim, prinesi mi pivo, poba.

Govori se, da je zgorelo gledali��e.

Katero pa?

Moje.

Vi ste Shakespeare, pesnik.

Pripovedujete zgodbe. -Neko� sem jih.

Imel sem zgodbo, a ni bila nikoli dokon�ana.

Jo boste vi dokon�ali namesto mene?

Z zgodbami sem opravil. Ne vem, kako bi kon�al tvojo.

Seveda veste.

Lahko no�, mo�.

Dvajset let, Will.

Vedno manj smo te videvali.

Imamo te za gosta.

In gost dobi najbolj�o posteljo.

Lepo po�ivaj.

Mislila sem, da bo umrl v Londonu. Tam je tudi �ivel.

Ni va�no, kje �ivi ali umre. Va�ni so le njegovi dedi�i.

Dedinja bom jaz. Za mano pa najina h�i Elizabeth.

Ne, �e mu bo tvoja sestra podarila vnuka.

Ali pa midva.

Razmi�ljal sem, da bi posadil vrt.

Saj imava vrt.

Ne mislim na vrt z zelenjavo ali cvetlicami.

Govorim o posebnem vrtu za Hamneta.

Hamnet je v nebesih. Ne potrebuje vrta.

Jaz pa ga.

To je kar velik preskok od predstav v Londonu.

Na neki na�in, Maria, je pravzaprav precej podobno.

Podobno? Le kako?

No...

Danes bova vzela mere za na� oder.

Vrt ni gledali��e.

Ja, toda, predstava, vrt, �truce kruha,

ki jih spe�e� vsako jutro,

vse to izhaja iz zamisli,

iz nuje, da...

Ustvari� nekaj lepega, nekaj, kar potrebuje�.

Kruh se za�ne s kvasom in moko.

Tako je. S sestavinami. Zdaj me razume�.

Grmi�ki, robidnice, kvas, moka, pesmi, igralci,

vse to se za�ne z brezpogojnimi sanjami,

ki morajo prevedriti vse vrste tegob,

vreme se bo obrnilo, pri�el bo mr�es,

pe�ica se bo ohladila, kvas se bo skisal,

in v mojem primeru bodo tvoji kolegi,

kot je sijajni, a nori, igralec, Dick Burbage, protestirali

in zahtevali ve�jo predstavo za manj�i prora�un,

in kraj�o predstavo, v kateri bo on imel ve�jo vlogo,

in vse te ovire bo treba presko�iti,

ne da bi pozabili na za�etne sanje.

In kako je, ko pride vse skupaj?

No, kak�en vonj ima sve�e pe�en kruh?

Kaj pa ti po�ne� tukaj?

Na te stvari ne sme� lulati.

Na to ne sme� lulati in na to tudi ne.

Mo�!

Hvala.

Odkopavanje korenin je naporno.

Seveda je.

Neko� sem izruval cel gozd

in ga prestavil na oder v Dunsinanu.

V realnosti so stvari druga�ne.

Obetaven je bil, Anne.

Komaj si ga poznal.

Poznal sem ga iz njegovih pesmi.

Pa ja, pesmi. -Ja, iz pesmi.

Morda so bile otro�je,

a polne duhovitosti v vsaki kitici.

No, on ne bo ve� pisal.

Ne.

In tudi jaz ne bom.

Ne �aluje� za Hamnetom, ampak za sabo.

�alujem za sinom.

Zdaj.

Zdaj �aluje� za njim.

Takrat pa si napisal Vesele Windsorke.

Res je.

Morala se bo navaditi.

In se spomniti, kako nekomu biti �ena.

Moj mo� misli, da si sem pri�el umret.

Kaj res?

Pravkar sem kupil penzion.

�e vsaj 10 let ne smem umreti.

Zakaj si se torej vrnil domov?

Ti je zmanjkalo zgodb?

Susanna, dolgo sem �ivel v nami�ljenih svetovih,

in izgubil ob�utek za realnost.

In resnico.

Judith pravi, da ni ni� resni�no.

Judith je 28-letna devica.

Res je.

Ko umre o�e, bom obubo�ala.

Ne, otrok.

Jaz bom dobila tretjino njegovega bogastva.

Dokler ne umre�.

Saj ve�, da si starej�a od njega?

Susanna ti bo pomagala.

Susanna bo ubogala svojega mo�a.

Ni�esar ne bom dobila.

Kar si tudi zaslu�im.

Judith.

�e si ne more� odpustiti,

kako misli�, da ti bo odpustil Bog?

Saj mi ne bo.

K temu ribniku sem se zatekel

tistega dne, ko so me vrgli iz �ole.

Vem, o�e.

Svetnikov sin dobi brezpla�no izobrazbo,

toda sin od lopova...

Svet se mi je poru�il.

Toda obo�eval sem ta kraj.

In tudi vi otroci ste ga obo�evali.

Ja.

Vsak dan smo hodili sem.

�eprav Hamnet ni �el nikoli v vodo. -Ne.

Ni bil pogumen kakor Judith.

Ali celo... Kakor jaz.

Toda njegov um je bil pogumen.

Neko� me je pripeljal sem,

da bi mi pokazal, kaj je napisal.

Rekel sem mu...

Da sem najponosnej�i o�e v vsem kraljestvu.

�e vedno sem.

Izvoli, ljubica.

Tvoj o�e razmi�lja o zapu��ini. -Ti razmi�lja� o tem.

Tudi ti bi morala.

Jaz sem tvoj mo�

in to zadeva naju oba.

Okusno je, ljubica.

�e malo pojej.

Hvala.

Mo�! Nedelja je!

Nedelja?

To ni London.

�e zamudi� na ma�o, te bodo oglobili.

Dobro jutro.

Lepo vas je videti.

Shakespeare.

�e eno nedeljo sedite na dru�inski klopi,

upam, da je ne boste morali zapustiti

kakor va� o�e.

Jaz nisem moj o�e, Sir Thomas.

Lepo, da okopavate vrt.

Kon�no ste opustili gledali��e, ki je ljudi odvra�alo od Boga.

Vas �krjan�eva pesem odvra�a od Boga, John?

Seveda ne.

Ta je dokaz Boga.

Morda sem bil za nekatere...

Jaz �krjanec.

Rabim uslugo, tast,

a mo�kega nerad odvra�am od dela.

Se boste oglasili, ko kon�ate?

Bom, John. -Hvala.

Je Susanna v redu?

Je. Hvala. -In Elizabeth?

Tudi. Hvala. -Dobro.

To rad sli�im. -Ja.

Ja.

Hvala, John.

Lep dan, ga. Hall.

Povejte sestri, da imam dobro rensko vino,

eno steklenico dobi zastonj,

�e se mi nasmehne.

Povedala ji bom, Tom.

Jutro, Lena. -Dobro jutro, ga. Hall.

Paket imamo za vas. Frank.

Oprostite.

�ivo srebro, ga. Hall?

Moj mo� je zdravnik.

Rekla je, da je paket za vas.

Jutro, Kate.

Dober dan, g. Smith. -Ga. Hall.

Potrebujem blago.

Lahko blago za poletno obleko. �rno.

�rno? Za poletje?

Bi raje to modro?

Moj mo� ne mara razko�nih stvari.

�e bi vsi poslu�ali va�ega mo�a, bi bila moja trgovina pusta.

�alovanje brez smrti.

Na� Re�itelj je nosil le krpo,

a je bil bo�anski.

Kakor vi, Susanna.

G. Smith...

Jaz sem poro�ena �enska.

Nesre�no.

To ni...

Morala bi povedati mo�u.

Pa mu boste?

On ve.

Susanna.

Sosedov pes se zelo zanima za moje vrtnarjenje.

Hall ho�e, da mu pomagam odstaviti vikarja.

Saj ve, da mu ne bom.

Misli, da ga ima� rad. -Dober igralec sem.

Ho�em ga imeti rad, zaradi Susanne, toda John je...

Hinavski dreka�.

Puritanec.

Hecno, kajne?

Puritanec, ki ho�e zapreti vsa gledali��a,

bo dobil vso Shakespearjevo posestvo.

Se vama to ne zdi sme�no?

Meni se.

Samo, da ve�, Judith,

svojega posestva ne nameravam zapustiti Johnu.

Ne. Zapustil ga bo� sveti Susanni

in po zakonu je njena lastnina njegova.

Kakor njeno telo, ki ga on izrablja po �elji.

Kako si groba, Judith.

Neko� si bila tako preprosta in vesela.

Kaj res, o�e? Kdaj je bilo to?

Preden je umrl Hamnet? O tem govori�?

Preden je umrl Hamnet, jaz pa ne?

Judith. -Tak�nega mnenja je.

Ko prebira katero od tistih pesmi,

ki sploh niso dobre,

pomisli: "Zakaj je ona pre�ivela, on pa ni?"

"Zlatega de�ka ni ve� in veste, kaj?

Meni je ostalo dekle.

Ni�vredno dekle.

Neko� je bila lepo dekle.

Preprostega in veselega duha.

Zdaj pa je postala jezna psica,

ki je �e vedno tukaj.

Zakaj je umrl napa�en dvoj�ek?"

Hvala za ve�erjo, Anne.

Nikoli nisem bil neprijazen do nje.

Tako dolgo drugim polaga� besede v usta,

da misli�, da �teje, kar je izre�eno.

Sir Thomas...

Puritanci nasprotujejo starim obi�ajem.

Nekateri jim to zamerite.

A spomnite se Korin�anov.

Te dobre kristjane vodi iskrena vera.

Oni so zgledni me��ani.

Oni so spodobni... -Pa so res, g. Woolmer?

So res? Ali pa so pre�u�tniki?

Videl sem Susanno Hall, ki se je izmuznila iz mo�eve hi�e,

v sobo Rafeja Smitha. Sredi no�i.

Kleveta! -To lahko doka�em!

Ne govorite nam, kako naj si re�imo du�e, dr. Hall.

Medtem ko se va�e puritanske �ene gonijo kot kurbe!

Odvetnikom sem naro�il, da mu sodimo zoper klevetanja.

V javnosti? -Klevetanje je bilo javno.

John Lane je nevaren.

Tega ni rekel, ne da bi vedel, kako naj to doka�e.

Lahko to doka�e? -Kaj pa ti misli�?

Va� mo� se boji, da lahko.

Bojim se, da je njegova la� prepri�ljiva.

Kak�na groza.

Da je okrivil na�o dru�ino, ki je dobra in nedol�na.

Shakespearjevih ne bodo dvakrat uni�ili.

Pripeljite obto�enca.

Va�a milost, Johna Lana ni tukaj.

Ga ni? -Izginil je.

Susanno Shakespeare so hudo izrabili.

Ker ga ni, je John Lane spoznan za krivega klevetanja

in bo izob�en iz cerkve.

Zakaj?

Zakaj je ta mo�ki blatil najino Susanno?

Verjetno, da bi �kodil njenemu mo�u.

John Hall je puritanec,

hotel je spreobrniti cerkev in celo mesto.

John Lane pa ima rad sla��ice in pivo.

Zakaj ni pri�el na sodi��e in se zagovarjal?

Jaz...

Govoril sem z njim o tem.

O �em sta govorila?

Vpra�al sem ga, �e je videl Tita Adronika?

Ne spoznam se na igre.

Pro� od mene.

Vidimo se na sodi��u, vi in va�a kurbirska h�i.

Med drugim govori o

mavrskem lopovu Aaronu,

Afri�an, ki ga je odigral, je bil sijajen in grozljiv.

Ubil sem �loveka, smrt snoval,

posilil dekleta ali utrl pot posilstvu,

krivo prisegel ali nedol�ne to�il,

zanetil mr�njo med prijatelji,

pripravil vole reve�ev, da so drug drugemu vratove polomili,

po�gal pono�i skedenj in senik,

in gledal solze, ki so jih gasile.

Ve�krat sem mrtve iz groba izkopal

in jih postavil svojcem tja na prag.

Ha, storil sem na tiso�e strahot

s tako lahkoto, kot bi muho ubil,

in ni mi �al ni�esar, razen tega,

da jih ni za menoj �e stokrat ve�!

Videl sem ga,

kako je iztrgal srce �loveku, ki mu je naredil krivico.

A ta nenavadni �lovek je znal biti ne�en.

Nekega dne se je njegovo divje srce omeh�alo

in zaljubil se je v mojo h�er.

Susanno?

Toda njuna ljubezen seveda ni bila mogo�a.

Toda prisegel je, da �e ga bo kdaj rabila,

bodo njegov me�, njegovi kremplji in zobje njeni,

da se z njimi brani ali pa pobija.

Naj mu povem za Susannine tegobe?

Videla sem Tita.

Aarona je igral izredno zlat poba.

Ja, krasen fant. Lane tega ne rabi vedeti.

Resnici ne pustim, da uni�i dobro zgodbo.

Misli�, da je kaj resnice v tem...

Kar Lane pravi o Susanni?

No...

Med njima je hlad.

To se opazi.

Pet let je, odkar sta dobila otroka.

Ona pozna Rafa Smitha.

Iz Londona je naro�ila �ivo srebro, ki zdravi sifilis.

Will.

Vem, da Susanna nima sifilisa.

In on? Mo�ki s sifilisom ves �as ��ijejo.

Kakor on. Je to...

Je to razlog, da ona nima ve� otrok?

Je iskala...

Tola�bo drugje?

Susanna je pobo�na �enska.

Ne bi izdala svojega mo�a.

Morda pa ga ni izdala.

Judith?

Morda ji je on to naro�il.

Ta misel ni odve�.

In, o�e, �e bo� zaradi tega dobil vnuka,

ti bo res mar za resnico?

Resnica je ta, da sem sre�en, da so jo oprali krivde.

Ni� ni nikoli res.

�e eno pesem sem ti napisal.

Bi jo rad sli�al?

Hamnet?

Will?

Anne?

Tukaj je bil.

On bo vedno tukaj, Will.

V Londonu so zaklju�ili s predstavami.

Gostilne bodo... -�e pogre�a� London,

se vrni nazaj tja. -Bi rada, da grem?

Va�no je samo to, kar ho�e� ti, in ti no�e� biti z nami.

Kako to misli�, Judith? -Pri�el si �alovat za Hamnetom.

�alovat za pokojnim sinom

in mu posadit vrt. -Judith.

Ne, midve sva �e �alovali za njim.

Ko je umrl in �e nekaj �asa po tem,

zdaj pa se zdi, da morava za�eti znova,

kot bi bil ravno pokopan, ker ima� zdaj

ti kon�no �as za �alovanje.

Bo� utihnila?

�e ne spo�tuje� mene, spo�tuj vsaj sebe.

In �e ne �aluje� ve�, vsaj spo�tuj spomin nanj.

Ne reci, da ga ne.

Doka�i to. �e �e nima� njegovega daru,

potem bodi vsaj dobra kot on,

saj trati� svoje �ivljenje!

Vem, kaj si misli� o namenu �ensk.

Vem, kaj ho�e� od mene.

Gospod Shakespeare?

No�em vas motiti. -Dobro.

Krasne novice. Adijo.

Hotel sem vas vpra�ati...

�e �elite biti pisatelj, za�nite pisati.

Bi lahko... -Nimam najljub�e igre.

Spo�tujem vse dramatike,

in �enskam bi morali pustiti igrati �enske vloge,

kot to po�nejo na celini. Zdaj pa, �e dovolite.

Hotel sem vas vpra�ati, kako ste vedeli.

Kaj pa? -Vse.

Prijatelj, �e pol�e komaj odganjam z ro�linov.

Na tem svetu ni koti�ka, ki ga niste raziskali,

in ni du�e, ki je ne bi znali krmariti.

Kako?

Kako znate to?

Kar znam...

�e to znam, �esar ne trdim...

Potem si to zamislim.

Toda �olo ste pustili pri 14 letih. Niste potovali.

Od kod vam domi�ljija? -Ta izhaja iz mene.

Iz vas?

Ja.

Iz vsega, kar sem naredil in videl,

iz vsega, kar sem prebral, in iz pogovorov, ki sem jih imel,

in Bog pomagaj, vklju�no s tem.

�e ho�e� biti pisatelj

in govoriti v imenu drugih,

mora� za�eti pri sebi.

V globini du�e.

Spoznati mora� vsebino lastne du�e

in svoje �love�nosti.

In �e si iskren do sebe,

je vse, kar napi�e�,

resnica.

�e ne morete re�iti mojih ro�linov,

me pustite �alovati za umrlimi.

Toda zakaj?

Zakaj ne pi�ete ve�?

Adijo.

Adijo.

Jutro, Tom Quinley. Sod piva

in tri vr�e vina na posestvo New Place.

Obi�ajno naro�ilo in obi�ajna pro�nja.

Vzemi me za mo�a. Vrnil ti bom nasmeh na lica.

In vsem drugim deklam, za katerimi ska�e�.

Snubim pa samo tebe. -Ko bi �e nehal.

Spomnim se dekleta,

najlep�ega in najsre�nej�ega v vsem mestu.

Spomnim se njenega smeha in kako sem ji kradel poljub.

Rad bi videl �ensko, ki je to dekle postalo.

To zagotovo nisi ti.

Gospodar!

Gospodar.

To je od grofa Southamptona.

Anne? Anne.

Grof Southamptona gre na sever,

pisal mi je, da bo v bli�ini

in da bi rad nekaj ur pre�ivel z mano.

Si me sli�ala, Anne? Grof Southamptona.

Sli�ala sem te.

In spomnim se, ko sem prvi� sli�ala za grofa Southamptona.

To je bilo na dan, ko so izdali knjigo poezij.

Sonetov, so mi rekli.

Mislil si, da mi ne bo mar, saj ne znam brati.

Toda veliko ljudi zna, celo v na�em mestecu.

Vklju�no z eno od tvojih h�era.

Sonete so izdali nezakonito.

Brez moje privolitve.

Napisal si jih in ljudje so jih brali.

In ko so jih prebrali, so vpra�ali: "Kdo je to?

Kdo je ta temna dama, v katero je zaljubljen?"

Bile so samo pesmi. -"�eden mo�ki?"

Bile so samo pesmi. -Ne odgovori mi.

No�em vedeti.

Nisem hotela vedeti in tudi zdaj no�em vedeti.

Toda vem, na koga so ciljali.

Zdaj pa prihaja k meni na obisk.

Vsa ta leta, Will...

Te je skrbelo za lasten ugled.

Si kdaj pomislil na mojega?

Sli�al sem, da prihaja ugleden gost.

Moji mo�je mi pravijo, da je v bli�ini.

Seveda mi ga boste predstavili.

Naj pride v Charlecote, da se odpo�ije.

Tega ni vajen.

Seveda vas bom povabil, da se nama pridru�ite. Samo vi.

No�em ga obremenjevati.

Vi se vrnite v hi�o.

Pozdravit ga greva.

Dobrodo�li v Stratfordu-upon-Avonu.

Vi pa ste?

Sir Thomas Lucy iz Charlecotskega dvorca

ter �lan okro�nega parlamenta.

Vam smem predstaviti svojo �eno?

Gre za kak�en posel? -No, jaz...

Bi mi radi predstavili kak�en zahtevek?

Ne, ne. Hotel sem vas povabiti...

Potem pa se umaknite, Sir Thomas. No�em va�e dru�be.

Pri�el sem obiskat najsijajnej�ega �loveka v kraljestvu.

Takoj za kraljem, seveda.

Kak�na predrznost. Pohlepen �lan parlamenta.

Vsakomur bi prodali sam vite�ki red.

�e ve�krat me je poni�al.

Zakaj pa mu to pustite?

Kdo pa je on? Sin od sina.

Ni� ve�.

Njegova nadutost sloni zgolj na dejstvu,

da ga je iz ti�a iztisnil neki nepomembne�.

Kar velja tudi zame. -Ne.

Jaz sem sin od sina, Will.

Sin Henryja Wriothesleyja.

In �e ne bi bil sin Wriothesleyja,

potem me va� Thomas Lucy, sin Thomasa Lucyja,

ne bi pri�el pozdravit s posmehom.

Vi pa ste... -Sin lopova.

Apolonijev sin, Will.

Bog poezije in resnice.

Najbolj�i...

Najbolj dodelan...

In najsijajnej�i um, ki je kdaj obstajal na tem svetu.

Torej...

Zakaj ste tako majhni, Will?

Majhen? -Zakaj ste tako majhen mo�akar?

Va�a milost, jaz...

Mno�ice znate o�arati z vsako svojo besedo,

pred Sirom Lucyjem pa pokleknete.

Pokleknem? -Tvoj talent je ve�ji

od vseh pesnikov skupaj,

�ivite pa tako majhno �ivljenje.

Moje �ivljenje se mi ne zdi majhno.

Dajte no, Will. V primerjavi z Kydom?

Ali Marlowom?

Kak�en �lovek je bil on.

Kak�no �ivljenje. Vohun, pustolovec, fukal je za Anglijo.

Fante, dekleta. Fante in dekleta.

On je znal �iveti.

Je pa mrtev, ne more� vedno zmagati.

Vsi so mrtvi, Will. Marlowe, Green.

Zmerjal me je.

Ja, rekel vam je "domi�ljavec". Vidite, �e zdaj mu zamerite.

Kyd, Nashe...

Spenser.

Vsi so mrtvi.

Ubili so jih pija�a in strast, seks in nasilje.

In �ivljenje.

Toda vi...

Pre�iveli ste.

Ja, pre�ivel sem.

V svoji lepi hi�i. -Ve� hi� imam.

In va� grb. Koliko ste dali zanj, Will?

Dvajset funtov. -Dvajset funtov.

�lovek, ki je napisal Hamleta, Henrika V, Macbetha,

Romea in Julijo, je pla�al 20 funtov za naziv "gospoda".

Will, zakaj vam je mar?

O�eta so neko� oglobili, ker ni �el v cerkev.

Veste, zakaj ni �el?

Je bil duhovnik preve� protestantski?

Govori se,

da vas Shakespearje spremlja duh pape�tva.

Ne gre za vero. Ni smel v cerkev,

ker je bil polovici cerkvene skupnosti dol�an denar.

Mislim, da bi mi bil va� o�e v�e�.

Ljudje so ga imeli radi.

In tudi jaz.

Morate spet pisati, Will.

London vas potrebuje.

Jaz vas potrebujem.

Zdaj imamo samo Jonsona.

Ki se mi smeji, ker ne govorim gr�ko

in ker ne vem, ali ima Bohemia obalo.

Briga vas zanj. Vi ste napisali Kralja Learja.

Ni mi vseeno, ker to nekaj �teje. No, vsaj v Angliji �teje.

Kar imam, sem si sam prislu�il,

in zato dvomijo vame.

Morda bodo vedno dvomili vame.

Toda imam svoj denar, imam svoje hi�e

in imam svoj grb.

In imate pesmi.

Kristus, �lovek, imate svojo poezijo.

In to kak�no poezijo.

Tako lepo...

�udovito poezijo.

In nekatero od njih...

Ste napisali zame.

Ja.

Ja, va�a milost.

Za vas.

Ostarel sem.

Kot ste napisali, da bom, v svojih sonetih, prasec.

A lepota, ki sem jo vzbudil v vas, bo ve�no mlada.

In �ez tiso� let,

ko bodo ljudje brali te verze...

Bom mlad.

In �e vedno �iv.

V srcih �e nerojenih ljubimcev.

Pesmi so bile samo za vas, va�a milost.

Ne za druge du�e in ne za tiste, ki �e pridejo.

Samo za vas.

Seveda ste mi samo laskali.

Kot bi jaz moral vam.

Ja.

Samo laskal sem vam.

Toda...

Govoril sem iz globine svojega srca.

No, takrat sem bil mlaj�i.

Mlaj�i in �ednej�i.

Lepi, va�a milost, taki boste za vedno.

Ko od usode in ljudi prezrt

ves sam izgnanstvo svoje objokujem,

zaman nebesa gluha nadlegujem,

zlo sre�o kolnem in sam s sabo sprt,

kot kdo drug bi bil rad poln upov,

lep, s prijatelji obdan,

nadarjen in pa pesni�ko bogat,

to, kar �elim si najbolj, a zaman,

me v tem, ko se �e skoraj zani�ujem,

obide misel nate;

in srce se

dviguje iz mraka kot �krjan�ek v zarji dne,

nebu hvalnice pojo�,

saj je ta misel nate tak zaklad,

da je ne dam za krono in �krlat.

No, kot sem rekel...

Samo laskanje.

Resnica je.

Upanje me ni nikoli zapustilo.

Upanje?

Will? -Da je bilo morda...

Na neki na�in obojestransko.

Obojestransko? -Da ste morda tudi vi...

Pozabite na to, Will. -Jaz...

Ni vam enakega pesnika,

in jaz, kot vsi, ki imajo srce ali pamet,

sem va� poni�ni sluga.

Kot mo�ki, Will, pa ni na mestu, da me ljubite.

To, da imate nad vrati grb za 20 funtov,

ne spremeni tega dejstva.

Tako, moram iti.

Zbogom.

Obiskat sem pri�el pesnika

in od pesnika se tudi poslavljam.

Ko od usode in ljudi prezrt

ves sam izgnanstvo svoje objokujem,

zaman nebesa gluha nadlegujem,

zlo sre�o kolnem in sam s sabo sprt,

kot kdo drug bi bil rad poln upov,

lep, s prijatelji obdan,

nadarjen in pa pesni�ko bogat,

to, kar �elim si najbolj, a zaman,

me v tem, ko se �e skoraj zani�ujem,

obide misel nate;

in srce se

dviguje iz mraka kot �krjan�ek v zarji dne,

nebu hvalnice pojo�,

saj je ta misel nate tak zaklad,

da je ne dam za krono in �krlat.

William Shakespeare.

Tvoj prijatelj grof

na svoje potovanje ni povabil �ene.

Morda mu �enska dru�ba ne ugaja.

Njegova milost in grofica Elizabeth

sta zagotovo sre�no poro�ena.

Tudi zate si �elim enako.

Zakaj nisi poro�ena?

Zdi� se mi lepa.

Sebi pa se ne. -Poglej se v zrcalo.

Nimam zrcala. Ni mi bil v�e� odsev v njem.

Ljubi bog, h�i, kak�na �rna misel,

sploh zato, ker si sebi edina dru�ba.

Tako pa� je. -In otroci?

Vse �enske si jih �elijo. -O�itno.

Si ti ne �eli� otrok?

Bi rad, da otrok zamenja Hamneta?

To bi bilo dobro zate.

Mo� in otroci, za dru�bo in uteho.

Morda se ji zdi, da ji zakon tega ne bi nudil.

Kaj res, Judith? Gre za to?

Videla si materino bedo in pomislila: "Raje bom samska

kot v zakonu z mo�kim, ki me zapostavlja."

Nisem rekla, da sem bedna. -Ne, nisi,

�eprav drugim v usta polagam besede,

lahko ob�asno vidim, kaj le�i za izre�enim,

in tega imam dovolj.

Neumorno sem garal za to dru�ino.

Zase. -Ja, ker sem glava te dru�ine!

Dal sem vam lepo hi�o in slu�abnike,

po�iljal sem vam denar. Ni to dovolj?

Ima� dve lepi h�eri, sijajnega sina ter mo�a, ki je,

�eprav ga ni bilo, ves �as mislil nate.

Mar niste imeli vsega dovolj?

To dru�ino sem povzdignil!

S talentom sem v hi�o prinesel slavo in denar.

Ja, s svojim talentom. Naj ga kar prezrem?

Naj prezrem dar od Boga,

da bi ostal tu v Stratfordu,

in izdeloval rokavice,

da bi se ti po�utila bolj cenjeno?

Hamnet je umrl, mene pa ni bilo. Tega se zavedam!

Vzela ga je kuga!

Kot na milijone drugih, in vzela bi ga,

tudi �e bi bil v Stratfordu ali Londonu ali pa na poti.

Izgubila sva sina! Tega se zavedam!

In jaz nisem bil tukaj!

Kolikokrat naj to re�em? Ni me bilo!

Izgubila sva genialnega fanta, mene pa ni...

Hamnet ni bil genialen!

Kaj... -Judith, nikar.

Kako to misli�? -Bil je lep...

Toda ni bil genialen.

Judith, rekla sem, da nehaj.

Jaz sem jih napisala. -Kaj si napisala?

Pesmi.

Tiste pesmi, ki so ti tako ljube,

pre�ete z duhovitostjo v vsaki vrstici.

Jaz sem jih ustvarila.

Hamnet jih je samo zapisal.

Malce mu je pomagala. To je vse.

Ne, jaz sem jih ustvarila. Vse od njih.

Ne. -Hamnet je bil prijazen,

vendar ni bil dober. Ni! -Ne, on je bil genialen.

Ne, Will.

On je bil obi�ajen fantek.

Kaj? -�e bi ga bolje pogledal...

Lastnega sina?

�e bi ga pogledal... -Saj sem ga!

Videl si, kar si hotel videti. Sebe.

Sebe?

Videl si fantka z drznim umom, kakr�en je tvoj.

Fantka, ki je bil sre�en, da njegov o�e ceni njegov dar.

Ni bil genialen, a vedel je, da ne bo nikoli

dosegel tvojih idealov. Bal se je tvojih obiskov.

Tega nismo na�rtovali. Vsaj ne na za�etku.

Judith si je izmi�ljevala zgodbe in rime.

Hamnet je eno sli�al...

In si jo naslednji dan zapisal, ko je vadil pisanje.

Ti si jo na�el in mislil, da je njegova.

So zdaj ni�vredne?

Niso njegove.

Jih ne bo� ve� bral?

U�iva� v njihovi duhovitosti.

No, niso njegove.

Niso.

Moje so.

In z njimi bom naredila, kar ho�em.

Ne! Ne, ne, ne!

Ne, ne, ne, ne bo� jih dobil.

Judith se je hotela nau�iti pisati,

saj ve�, po Hamnetovi smrti.

Vendar ni imela potrpljenja.

Kot ga ima Susanna.

Tudi sama bi rada znala napisati

nekaj �rk abecede, sploh zato, ker si ti moj mo�.

Se spomni� najinega poro�nega dne?

Jaz, starej�a, nose�a...

In ti, pameten fant, star 18 let.

Vem, kaj so mislili ljudje.

�e podpisati se nisem znala.

Naredila sem samo kri�ec.

Po�utila sem se trapasto.

Potem pa si �el v London in postal velik pisatelj,

ki je imel doma �eno, ki ni znala brati.

Spra�evala sem se, �e te je to motilo.

A zakaj bi te?

Saj te ni bilo tukaj.

�al mi je.

Izgubil si sina.

Vsak bi �aloval.

H�i ni ni�.

Na�a usoda je samo ta, da postanemo last drugega mo�kega.

Zbledimo.

Ne, Judith.

Ne sme� zbledeti. Zakaj ne bi spet pisala?

Ve�, da ne znam pisati. -Lahko te nau�im.

V meni ni ve� ni� poezije.

Zakaj? -Ker je umrl napa�en dvoj�ek.

Vzela ga je kuga, ta pa ne izbira.

Samo kuga je.

�elim si, da bi vzela mene.

Judith, zakaj se sovra�i�?

Dvakrat sem ti vzela Hamneta.

Prvi�, ko sem ga pre�ivela,

zdaj pa sem ti ukradla sanje o njem.

Dala si mi nove sanje.

Moja lepa h�i, pesnica.

�enska ne more biti pesnica.

�enske smo na tem svetu z enim razlogom.

Poznam svoje dol�nosti.

Odkupila se bom, ker sem ti ukradla Hamneta.

Obljubim, da se bom odkupila.

Vesel sem, da Hamnet ni napisal pesmi.

Vesel? -Zdaj ga bolje poznam.

V tem vrtu bo cvetela ljubezen, ne ambicije.

Nekaj bo moralo. Saj ni ni� drugega zacvetelo.

Res je, da nisem dober vrtnar.

Raje ustvarjam z besedami.

No, to je res.

Ti pomagam?

�e tam.

Tukaj? -Ja.

Tistega.

Izkoplji luknjo. Bravo. Morda lahko dava...

Lahko no�, Anne.

Ostani z mano, Will.

Za uteho.

V drugi najbolj�i postelji.

Spila bom kozarec vina s tabo, Tom Quiney.

Ve�, da nisem dober mo�ki.

Imel sem �enske.

Veliko �ensk.

Premalo sem �ivela.

Ti pa preve�.

Morda pa lahko skupaj za�neva znova.

Ni naro�ala vina. Pila ga je s Quineyjem.

Tam je bila ve� kot eno uro.

�e Judith i��e sre�o, potem me to veseli.

To, da gre�i, je ne bo osre�ilo.

Res?

Potem pa upajva, da bo njena nesre�a

malce bolj znosna.

To ni prav. Spomni se Svetega pisma.

Spomnim se nasmejane deklice.

Slovesa se ne da dobiti nazaj.

Jaz sem ga! -Ti ga nisi izgubila!

To so bile la�i pijanca in katolika.

Judith mora pustiti tega razvratne�a.

�e bi se poro�ali le tisti brez greha,

potem ne bi videli veliko porok.

Ne moreva se ve� videvati, Margaret.

Oprosti.

Zaradi Judith Shakespeare.

Ve�, da ti nisem ni�esar obljubil, Margaret.

Skupaj sva gre�ila. -Otroka nosi.

Kako ve�, da je moj? -Predrzne�.

Margaret ima veliko prijateljev.

Nehaj. -Prepri�ana sem...

Mislim...

Verjamem, da je tvoj, Tom.

Res verjamem.

Francis Collins, vstopite. Bi malo vina?

Prosim. -Maria, prinesi vino, prosim.

Veseli me, da ste dobre volje, Will.

Kar ni obi�ajno, ko se po�lje po odvetnika.

Judith se bo poro�ila. -Ne.

�estitke.

Bilo bi �koda, da to dekle ostane samo.

No, nobene �kode ne bo.

Rad bi spremenil svojo oporoko

in vklju�il novega zeta, Toma Quineyja.

Quineyja, kaj?

On ima vino in tobak. -Ja, dobra kup�ija.

Torej morava vklju�iti dodatek za fante...

Moje vnuke.

Veliko njih.

Rad bi tudi...

Nekaj zapustil Anne.

Anne? �e vas pre�ivi, bo dobila tretjino imetja.

Seveda me bo pre�ivela. Bolj trdo�iva je od mene.

In ne mislim na denar. Tega bo imela �e preve�.

V mislih sem imel...

Kos pohi�tva.

Pohi�tva?

Anne bo �ivela tukaj in imela vse na razpolago.

Poseben kos pohi�tva,

ki mora pripasti njej,

in ko bo na njem, upam, da se bo...

Nasmehnila in pomislila name.

Torej...

En zet ima vinarno, drugi zet pa jo ho�e zapreti.

Tako imamo.

Vem, da smo bili v�asih

Shakespearjevi sami sebi sovra�niki,

in v�asih smo imeli...

Druge sovra�nike.

�e se John Lane �e kdaj prika�e tukaj,

mu bomo odrezali nos!

Imeli smo vzpone in padce...

Rad bi verjel,

da sem svojemu mestu prinesel nekaj �asti.

In �eprav nimam ve�...

�eprav nimam ve� sina,

mi poka�ite dru�ino v tem mestu, ki ni izgubila otroka.

Imam dve lepi h�eri.

Morda bom neko� dobil tudi vnuka.

In v tej zadevi se zana�am na vaju, Tom in John,

da se tega lotita.

Najlep�a hvala.

Dru�ina je vse...

In danes...

Sem izjemno ponosen na svojo.

Danes sem v cerkvi videla Margaret Wheeler.

Vem za to, Judith.

Kar je, je.

Vse sem ti priznal.

Obljubim, da ona in njen otrok ne bosta la�na.

Na�li ga bomo.

Kje je?

Je tam?

Tam je. -Je vse v redu?

Anne, je vse v redu?

Ja, v redu je.

Zakaj potem...

No, ve�...

O�e, novico imamo.

In novica je... -Ja?

Nose�a sem.

O, ljubica!

Bravo!

G. Quiney!

Bravo, fant moj.

Draga moja.

Sestra, vesela sem zate.

Kako �udovito.

Kje je John? Moral bi biti tukaj.

Pomagat je �el pri porodu.

Quiney!

Margaret Wheeler je umrla pri porodu,

skupaj z otokom.

Otrok nima imena.

Brez imena ne bo mogel iti v nebesa.

Poglej, poglej, g. Shakespeare.

Kak�na smola.

Zdi se, da je obstajal razlog za poroko va�e h�ere.

Podobno kot pri vas.

Jabolko ne pade dale� od drevesa.

Hudi�a, vi Shakespearjevi ste pa res �kandalozni.

Ker je va�a �ena neuka kmetica,

va�ih h�era ni mogla nau�iti morale.

Bolje bo, da se odpravim.

Ne morem ves dan lenariti kakor vi pesniki.

Delat grem.

Delat, Sir Thomas? -Ja, delat.

Posestvo, kot je Charlecote, je treba voditi.

To ni prava slu�ba.

Kot je izgradnja in vodenje najve�jega gledali��a v Londonu.

Treba je pla�ati igralce, tesarje, �ivilje,

podkupnine, zavarovanje, paziti na predpise,

vsak dan nahraniti in od�ejati 3000 gostov

ter jim ponuditi spektakel.

Kralj in kraljica sta naro�ila 170 predstav.

Pomislite na postavitev Bitke pri Shrewsburyju

v dvorani za bankete. Ali pa raje ne. Utrudilo vas bo.

In v vseh letih, ko sem vodil svoj

zapleten in izjemno uspe�en posel, Thomas,

sem res na�el �as, da si zamislim in zapi�em

lepe misli, ki po mojih izku�njah

prina�ajo velik u�itek tistim, ki i��ejo odmik

ali predah od te doline solza,

brez katere bi bilo vse nesmiselno...

Kot ste nesmiselni vi, Sir Thomas.

In moja �ena Anne

ima ve� modrosti v svojem dreku,

kot je imate vi v celem svojem telesu.

Ko bi vsaj postrelil va�o divjad.

Quineyja smo odstranili.

�al mi je, da sem prizadel Judith.

In vas.

To me �alosti.

Vem, John.

Bi malo delal z mano, mo�?

Za pol�e lahko nastaviva pivo.

Videti je, da ti gre bolje brez mene.

Raje se bom malo sprehodil.

To je naredila zate.

Hotel si vnuka.

Niste pri�li na pogreb.

Bil sem na poti domov.

Prepozno sem prejel novico.

Ko sem pri�el sem, je bil �e pokopan.

Bilo je poletje.

Vsa trupla hitro pokopljemo, zlasti tista ku�na.

To je ta stran.

Avgust 1596.

Hamnet...

Shakespeare.

Tukaj je.

Kupil sem mu �epni no�.

Imel je zlo�ljivo rezilo.

Na ro�aju so bile njegove za�etnice.

No� bi mu bil v�e�.

Ves �as ga imam pri sebi.

Bi lahko... -Izvolite.

Vsaki� ko

obre�em pero...

Si predstavljam, da tega ne dela moja,

temve� njegova roka, ki je zdaj odrasla,

in ga vidim, kako...

Obrezuje svoje pero, z o�etovim no�em,

po tistem kon�nem snidenju.

In nato...

Ko ga namo�im v tinto, in kaj napi�em...

�e vedno vidim njegovo roko in pi�em njegove besede,

predstavljam si, da nisem jaz tisti,

ki misli nanj,

ampak sem jaz tisti, ki je mrtev, Hamnet pa �iv,

in je on tisti, ki misli name.

Spra�ujejo me, kako sem napisal toliko stvari,

kako sem na�el predanost, da sam sedim za mizo,

in pi�em igro za igro,

odgovor pa je preprost.

Vedno pi�em v dru�bi svojega sina.

Svojega poba.

Poslal si pome, o�e?

Ja, Judith. Hvala, ker si pri�la.

Upam, da ti je udobno v novem domu.

Veliko dela je, toda moj mo� je priden.

Kljub sramoti, ki nam jo je zadal...

Je dober �lovek.

Danes sem obiskal Hamnetov grob

in v registru prebral njegovo ime.

Me veseli. -Anne...

Poznam kugo.

Izbruhnila je v Londonu in gledali��a so bila zaprta...

Poznam kugo in...

Danes sem pomislil...

Da je �rna smrt kosa.

In ne bodalo.

Kako to misli�?

Nisem �e videl,

da bi oku�ila posameznika in nato od�la.

Kako je umrl Hamnet?

Smrt je vpisana v �upnijskem registru,

toda vzrok ni omenjen.

Za kugo, mo�.

�upnik je to oznanil na njegovem pogrebu.

Ker si mu to ti povedala,

kakor si povedala tudi pogrebnikom,

ki so pri�li sem

in ga na�li zavitega v mrtva�ki prt.

Ko pa pogledam grobove

okrog Hamnetovega in v register,

vidim, da ni bilo kuge

poleti leta 1596 v tem mestu.

Pravzaprav je umrlo samo pet otrok,

od tega so bili trije novorojen�ki.

Za razliko od drugih let,

ko je ve� ducatov ljudi

umrlo za kugo.

Torej, Judith, Anne...

Povejta mi.

Kako je umrl moj sin?

Umrl je za kugo.

Mamo je sredi no�i zbudil moj krik.

Hamneta ni bilo v postelji.

Mati je preiskala hi�o.

Potem pa je pomislila na ribnik v gozdu.

To je bil njegov najljub�i kraj,

�eprav ni znal plavati

in nikoli ni �el v vodo.

Okrog njega...

Strgani in razcefrani,

so bili zadnji verzi pesmi,

ki sem jih ustvarila, on pa jih je zapisal.

Pripravila sva jih za tvoj prihod.

Mama me je poslala po sukanec in odeje,

da ne bi nih�e izvedel, kako je umrl.

To je njena zgodba,

ki jo nosi v sebi, kakor breme,

jaz pa krivim kugo.

To je �upnik oznanil na grobu.

In Bog je to sprejel.

Ve� milijonov ljudi

je vzela, in Hamnet je zdaj med njimi.

Jezus mu ne bi zaprl vrat,

kljub temu, kar ona pravi, da sva videli.

No, seveda.

Seveda je v nebesih.

Hamnet se ni ubil.

Vrgel se je v vodo. Za to sem kriva jaz.

Jaz sem ga ubila.

Nisi ga, Judith. -Ubila sem brata.

On ti je samo hotel ustre�i.

Tebi je bilo mar samo zanj,

njemu pa samo zate.

Bila sem ljubosumna.

Bila sem ljubosumna...

Ker je Hamnet hodil v �olo...

Jaz pa sem bila v kuhinji, ker sem dekle.

Hotela sem tvoje odobravanje.

Hotela sem tvojo ljubezen.

Zato sem mu rekla, da ti bom povedala.

Da bo� kon�no izvedel, kdo je napisal pesmi.

Nisem mislila resno.

Nisem mislila resno.

Umrl je za kugo.

Bog je to sprejel.

Bila je nedol�na la�.

On je bil majhen fantek.

Kon�al si.

Hvala.

Moja zgodba je kon�ana.

Lahko po�ivam.

Hamnet, prosim te.

�e malo ostani.

Iz take smo snovi

kot sanje

in na�e malo �ivljenje

ovito je vanje.

Oprosti.

Mislim...

Da me je ujel prehlad.

Ben Johnson, lepo te je videti.

Kristus, Will, tebi pa se je dogajalo.

Obe h�eri sta se zna�li sredi �kandala.

Dobro za njiju.

Upokojitev mi ni prinesla miru, na katerega sem upal.

Po mojih izku�njah nih�e ne dobi tega, na kar upa.

Dobimo to, kar si zaslu�imo.

Misli�, da sem si to zaslu�il?

Vsega ravno ne, nekaj pa zagotovo.

Izgubil si sina.

Tega si nih�e ne zaslu�i.

Jaz sem izgubil sina in h�er. -Vem, prijatelj.

Ima� �e dve h�eri, ki te imata radi.

In �eno, s katero si deli� posteljo. Jaz tega nimam.

Moja Anne me prezira. -Javno si jo u�alil.

Rekel si, da je prepirljivka...

Nisem rekel, da nima razloga, da je taka.

Southampton ti je rekel, da si imel majhno �ivljenje.

Kak�na rit.

Osvojil si Anglijo, Will,

in se kot zmagovalec vrnil k svoji dru�ini.

Kako je to majhno?

Morda tisti drugi del.

Ravno ta je najbolj�i.

Vrnil si se domov, Will.

Koliko osvajalcev se lahko pohvali s tem?

In koliko pesnikov?

Vsak lahko umre sam in osovra�en.

Marlowa so umorili.

Nih�e ne ve, kdo je to naredil.

Greene je umrl v rev��ini, odtujen od vseh, ki so ga poznali.

In tudi Kyd.

Ne vemo, kako je umrl Nashe,

�e pa pomislim na njegove pesmi o dildotih,

mislim, da ni bilo v naro�ju dru�ine.

Dr�i.

In jaz? �eprav �e nisem mrtev,

morda kmalu bom, saj sem se zameril kralju,

nimam zaveznikov.

Ti pa si se vrnil domov, Will.

Oprosti. V redu sem.

Ima� prijatelje in dru�ino,

topel dom in poln �elodec.

Poleg tega pa si napisal

najbolj�o zbirko del, kar jih je kdaj bilo.

Prasec.

Torej, moj stari prijatelj...

Dobil si to, kar si si zaslu�il.

O�e?

Danes je poseben dan,

mama in Sue sta ti pripravili posebno darilo.

Hudirja, kaj je to?

Najin poro�ni list. -Kaj?

Pred 34 leti sem nanj naredila kri�ec.

In zdaj...

"Anne Shakespeare."

Lepo pisavo ima�.

Sue tudi mene u�i pisati.

In ko bo� bolje,

dobi� mojo pesem.

Potrebovala bo�...

�epni no�.

To je zate.

Hvala.

In kaj bi po�el danes, o�e,

na ta poseben dan?

Vem za breg, kjer piha divji timijan,

kjer se razra��ajo primule in vijolice,

ki je objet v bujni les,

kjer so sladke mo�katne vrtnice in �ipek:

tam v�asih spi Titanija,

zasanjana od plesa in u�itka.

Ostalo pa �e poznate.

In tam ka�a odvr�e svojo ko�o,

v plevel dovolj visok, da se vanj ovije vila.

WILLIAM SKAKESPEARE JE UMRL 23. APRILA 1616

V SVOJEM ROJSTNEM KRAJU.

TO JE BILO NA NJEGOV ROJSTNI DAN.

�ar sonca naj te ne stra�i,

ne viharjev zimskih sila;

tu svoje postorila si

in �la domov,

ne brez pla�ila.

Cvet fantov in deklet v en mah,

kot dimnikarji mora v prah.

Ni� ne boj se mrkih sil;

nedosegljivi za oblast,

kaj mar ti jed, blesk obla�il,

enaka sta ti trs in hrast.

Mo� �ezel, zdravstva, znanj v en mah,

gre isto pot in mora v prah.

Strel ne boj se

in �e manj stra�ljivih skal, ki grom vale,

ne naglih sodb, obrekovanj,

vsa radost, bol - tu ni� ne de!

Ljubimce, mladce, vse v en mah

kot tebe tukaj, �aka prah.

ANNE JE UMRLA 9 LET KASNEJE.

WILLIAM JI JE ZAPUSTIL SVOJO DRUGO NAJBOLJ�O POSTELJO.

JUDITH QUINEY JE RODILA TRI FANTKE.

VSI SO UMRLI MLADI.

ELIZABETH HALL, SUSANNINA H�I, SE JE PORO�ILA DVAKRAT.

UMRLA JE PRI 61-IH, ZADNJA POTOMKA SHAKESPERJEVIH.

Prevod podnapisov: Aleksandra Jovi�

Preuzeto sa www.titlovi.com