Original subtitles

Kot že rečeno, skrbi nas zaradi Adama.

Brez vas noče jesti.

Spet smo mu vstavili sondo,

vendar ni dovolj in vse slabše jo prenaša.

Na zahtevo zdravnika in v njegovo dobro

vam bo sodišče dovolilo, da ga dvakrat na dan pridete hranit.

Priti morate v času obrokov

vse do naslednje ocene čez 10 dni.

Imate vprašanja?

Kako dolgo smem ostati?

Danes imate še pol ure.

Obroki so med 11. in 12. uro ter od 17.30 do 18.30.

Sem vmes lahko tu?

Ne. Ne smete biti na pediatričnem oddelku.

Ampak ne mara biti sam.

Slišala sem, da ima nočne more.

Vemo, da je težko za oba, toda iti moramo postopoma.

Si razumel, Adam?

Mama te bo samo hranila.

Če bo vse šlo dobro, vam bo sodišče dovolilo ostati.

Odstraniti mu moram sondo.

Ravno sem jo nameravala.

Sme mama spati pri meni?

Mama te bo hranila. Za spanje bomo še videli.

To je odvisno od tebe, če boš jedel.

Se vidiva naslednji teden.

Lahko ostanete, toda leči mora.

Ne bo te bolelo, Adam.

Biti mora miren in glavo držati naravnost.

Odlično.

Tako.

Se spomniš, kako sva naredila zadnjič?

Vdih, izdih. Preštela bom do tri.

Na izdih izvlečem sondo.

Skupaj bova.

Samo mirno.

Neprijetno je, vendar ne boli.

Ena, dve, tri...

Še malo, še malo...

Tako...

Takole, končano.

Bravo, Adam. -Konec je, srček.

V ADAMOVEM INTERESU

Dober dan, gospod.

Greva.

Zakaj nočete, da kolegica pregleda vašega sina?

Zdravnika hočem, ne študentke.

Ne morete izbirati.

Sprejeti morate osebje, ki vam ga dodelimo.

Tu delajo same ženske? -Nehaj, ati.

Je to problem?

Jaz odločam, kdo bo pregledal sina.

Kadarkoli lahko greste v zasebno bolnišnico.

Predraga je.

Vašega sina bo pregledala moja kolegica

ali pa pojdite v drugo bolnišnico.

Poslušala bom.

Sedi, prosim.

Dvignila ti bom majico.

Globoko dihaj.

Lahko ta?

Ali ta.

Ali mogoče ta?

Ali ta?

Ta je prevelik. Ta pa je največji.

Velik je kot tvoj palec na nogi.

Tako je.

Sta Adam in mama brez nadzora?

Če jo bomo ves čas nadzirali, ne bo sodelovala.

Kdaj pa je sodelovala?

Zavrnila je vsako predpisano prehrano za sina.

Socialno delavko je poslušala.

Prizna, da je do zloma prišlo zaradi podhranjenosti?

Mati težko razume, da ogroža svojega otroka,

posebej če je prepričana, da ima prav.

Fantek mora nujno pridobiti težo.

Smo dobili Lucasove izvide?

Ne še.

Brez mame namerno strada.

Potrebujemo jo.

Prepričala ga je, da zaužije samo tisto, kar mu ona daje.

Če bi spoznala, da nismo njeni sovražniki,

bi se spremenila. -To bi bilo lepo, toda...

Bojim se, da ni v stanju razumeti, kaj je dobro zanj.

Lucy, Soleimanu dajem aerosol.

Adamu bom nesla hrano.

To ni tvoje delo.

Naj poskusim.

Zaščiti se, Lucy.

Nočem, da me boli.

Ne bo te. Vse to je dobro, da boš imel močne kosti.

Lahko računam na vas? Začnite ga hraniti. Vrnila se bom.

Žal mi je.

Se bova crkljala?

V redu, tako...

Nočem, da me boli, mama.

Kaj se dogaja, srček?

Kako je šla predstavitev?

Je Nanou prišla?

Naj si poišče kaj v hladilniku.

Prinesite jih. Nimam časa.

Se slišiva.

To je za sobo 412.

Imamo štiri brate in sestre za posvojitev.

To je zdravo zate.

Ona hoče, da jem tisto.

Kdo?

Tista teta.

Midva tega ne jeva. Čakaj.

Ne. Tu me počakaj.

Takoj se vrnem.

V redu?

Pridi.

Počasi. Ne zadeni me v glavo.

Poglej, kaj imam zate.

In zate.

Počasi, ne tepita se. Pusti brata.

Če se bosta tepla, vama jih bomo vzeli.

Pomirita se.

Vse mi je vzel.

Zdaj bom jaz.

Tako. Končano, Jérémie.

Si dobro?

Prinesla ti bom izvide.

V žepu pa...

Kako je šlo?

Pozneje bova.

Nisi jedel. Jedilni pribor je še čist.

Nisi pojedel kosila? -Pojedel ga je.

Ne sprašujem vas.

Adam, odgovori mi.

Kaj si jedel?

Ne spomnim se.

Niste ga nahranili. Pribor je čist.

Je jedel?

Ne smete.

Kaj je v torbi? -Nič.

Ste mu dali kaj drugega?

Isa, nov obrok za sobo 412 potrebujem.

Ne boj se.

Zakaj to počnete?

Zakaj ne verjamete, da ga boli trebuh?

Od naše hrane ga ne bo bolel.

Kar mu dajete, ni dovolj. Zaostaja v razvoju.

Pomagajte nam, sicer bo moral imeti sondo.

In ne boste ga smeli obiskovati. -Sonda ga boli.

Zato smo sodnico prosili, da ga vam dovoli hraniti.

Če ne boš jedel, ne boš ozdravel. Lahko bi si spet kaj zlomil.

Hvala, Isa.

Prosim, ne dajte mu sonde. -Saj mu je nočemo.

Prosim, spet pokličite socialno delavko.

Samo eno noč bi rada preživela z njim.

Za to potrebujem soglasje vodje oddelka. -Vprašajte ga.

Vse je v redu, srček.

Prinesla bom prtičke.

To ni nič takega.

Preoblekla te bom.

Odstranila mu bom infuzijo.

S tabo grem.

Ostati moram z njim.

Ne morem ga pustiti.

Vprašajte socialno delavko.

Pokličite jo.

Poklicali jo bomo v ponedeljek. -Ne morem čakati.

Ne morem... -Nujno je.

Soglasje šefa potrebujem.

Pazi, zdaj grem s cevkami za tvojim hrbtom.

Kdaj boš spet prišla?

Ne bi vam smela lagati.

Prosim.

Vprašala bom šefa, toda nič ne obljubim.

Hvala.

Potrebujete še kaj?

Ne.

Ne boj se, Adam.

Mislim, da jo je treba preobleči.

Je dobro? -Ne skrbite.

Lahko greste k njej.

Pediatrija tu. Imamo pacientko za slikanje možganov.

Precej nujno.

Oprostite...

Pričakujejo vas za slikanje.

Lahko greste z nami, gospod.

Boš lahko naprej sama?

Ste opazili še kakšne znake nasilja?

Najstarejša ima modrico na obrazu. Drugi ne.

Očeta so aretirali, mamo odpeljali v bolnišnico.

To ni prvič. In vse pogosteje je.

Poglej, kam jih lahko namestimo.

Jaz grem do majhnih.

Naïm?

Povej.

Lahko prosiš socialno delavko, da mami dovoli ostati?

Kaj pa naj ji rečem?

Da fantek vsako noč hoče mamo

in da bi to tudi nam pomagalo.

In da se jaz ne strinjam, da mu spet damo uspavala.

Poklical jo bom. -Hvala.

Je Adam z mamo jedel?

Nekaj časa bo potreboval, vendar bo dobro.

Dober dan.

Jaz sem Lucy.

Pogosto me bosta videli, saj delam v bolnišnici.

In...

Ne skrbite. Vajini sestri sta blizu v sobi.

Ti smem pregledati obraz?

Boli?

Je to zabeleženo? -Ja.

Če bo bolelo

ali te bo bolela glava, kljuvalo,

mi povej in dala ti bom nekaj proti bolečinam.

Kje je moja mama?

Mama je na oddelku intenzivne nege.

Kmalu bomo vedeli več. Zanjo skrbi odlična ekipa.

Mora se malo spočiti.

Kmalu bomo vedeli več.

Pa ati?

O atiju pa več veš ti, Lisa, kot jaz.

Še vedno je na policiji.

Sporočila vam bom, takoj ko kaj izvem.

Zakaj je Adamova mama še tu?

Dovolila sem ji, da ostane.

Več časa potrebujeta.

Zakaj nas nisi vprašala?

Je pomembneje, da fantek jé ali da se držimo urnika obiskov?

Morala bi oditi pred 40 minutami.

Če hočemo fantka pozdraviti, moramo pridobiti materino zaupanje.

Vem, kaj počnem. -Ni treba delati izjem.

Prijavi jo.

Tako ji bodo prepovedali obiske,

fantek pa spet ne bo jedel.

Torej brez prijave, vendar ne sme ostati tu.

Veš, kako se lahko to konča.

Ne, gospa.

Rekla sem, da ga preoblecite, ne skopate.

Treba ga je bilo. -Ne poslušate nas.

Zdaj ste mu zmočili mavec.

Vzemite ga iz kadi.

Že zdaj vam izjemoma pustim ostati. Če ne boste sodelovali, boste odšli.

To vam bom pustila. -Hvala.

Gospa...

Adam, zdaj pa je dovolj.

Če za to izve socialna delavka, vas bo vrgla ven.

Nehaj.

Resno.

Ko se vrnem, mora biti krožnik prazen. Zadnjič vam povem.

Smem ostati?

Vprašala bom.

Smem spati z mamo?

Ne vem še. To je za vas.

Nehaj.

Bom spal s tabo?

Ja.

Roko.

V pediatrični bolnišnici ni prostora? -Od tam so jih poslali.

Ne vedo, da smo tudi mi prezasedeni.

Ne moremo jih namestiti skupaj.

Dvojčka gresta v 402, starejša v 407.

Trije v sobi? -Ali to ali pa na hodnik.

Vprašal sem. Sporočili nam bodo odločitev.

Mamo bom poslala čakat v kavarno. -Je še tu?

Poklicati moramo varovanje, sicer bo vedno tako.

Samohranilka je. Kdo ji bo pomagal, če ne mi?

To je delo socialnih delavcev in psihologov.

Otroku ne morem pomagati brez mame.

Nimamo ne časa ne sredstev za to.

Za to ni ona kriva.

Ven jo bom vrgel.

Pazi na otroka. Zanj je že dovolj težko.

Ne bomo klicali varovanja, toda ne sme ostati na oddelku.

Pusti ga.

Jérémijevi izvidi.

Je vse v redu? -Ja.

Ne skrbi.

Kdaj imaš prosto?

Čez tri dni.

Pa ti?

Pojutrišnjem. Potem delam podnevi.

Pojdi. Jaz bom to dokončala.

Hvala.

Pazi nase.

Odstranila ti bom kateter, vnetja ni več.

Zakaj ne prevedeš mami, kar govoriva?

Fantek mora na stranišče.

Tu pritisni.

Zdi se mi, da te nič več ne boli. Je to res?

Zakaj hočeš ostati pri nas?

Tudi drugi otroci potrebujejo zdravljenje. Bolnišnica ni hotel.

Razumeš?

V redu.

Doma ne morem spati.

Zakaj?

Lahko pošljem socialno delavko,

da se pogovori s tvojo mamo.

Da preveri, kako ji gre iskanje drugega bivališča.

Sklepam, da ste na čakalnem seznamu.

V redu?

Ji boš pojasnil, kaj sem rekla?

Jaz pa ti bom pripravila papirje.

Vse je v redu.

Zakaj so varnostniki na oddelku?

Odidite. -Počakajte. Rebecca!

Lucy tu. Odprite.

Ne bom!

Rebecca! -Zaupala sem vam.

Zakaj si poklical varnostnike?

Opozoril sem jo. Vlomite vrata.

Ne! Stojte.

Rebecca!

Otroka ogroža. -V paniki je.

To ni naš problem. -Seveda je.

Kaj se je zgodilo?

Morala bi oditi pred eno uro.

Ne bi smel poklicati varnostnikov.

Dajte mi pet minut. Poskusila jo bom prepričati, da odpre.

V redu. -To bo bolje za Adama. -Pet minut.

Lahko Lenino mamo namestiš v ordinacijo?

Z Lucy bova odnesla otroka.

Lucy, samo pet minut imaš.

Marie, pomagaj mi.

Rebecca!

Sama sem. Odprite.

Trudimo se, da bi lahko prenočili z Adamom.

Socialna delavka je obljubila, da bo poklicala na sodišče.

Vprašala bo, ali smete ostati.

Vendar ne smete biti na oddelku, dokler ne dobimo odgovora.

Ne uničite zdaj vsega.

Ne verjamem vam več.

Če ne boste prišli ven, vas bom zelo težko branila

in se zavzela, da ostanete z njim.

Je Adam dobro?

Veste, kako je, če otroka vzgajate sami?

Vem. Hčer sem sama vzgojila.

Vem, kako vas Adam potrebuje.

Vse mi pomeni.

Ne boste ga izgubili.

Verjemite, ne boste.

Pridite ven.

Pridite.

Dajte.

Vse bo v redu.

Rebecca,

zdaj morate oditi.

Adam,

pregledati ti moram roko.

Zamenjala ti bom povoj.

Pridi k meni.

Zdaj morate oditi.

Pridi, Adam.

Ne boj se. -Nič se ne boj.

Jaz bom poskrbela zate, prav?

Pusti mamo.

Pustite ga, Rebecca. Dajte ga meni.

Adam, poslušaj me.

Vse je v redu.

Rebecca, prosim,

pojdite z mano.

Ji boste povedali, da sem naju zaklenila? -Pridite.

Pospremil vas bo do dvigala. Jaz bom vzela Adama.

Bom izgubila pravico do obiskov?

Bomo videli.

Bojim se policistov.

Ni jih več. Odšli so.

Ni jih več, Adam.

Pojdite.

Pridi z mano, Adam. Poležite ga.

Skupaj bova.

Tako.

Pojdite.

Kmalu se bom vrnila.

Obljubim.

Prav?

Boste vi tu? -Bom.

Brez skrbi.

Sporočite mi, takoj ko kaj izveste. -Obljubim.

Glej.

Poglej, kaj imam zate.

Kaj hočeš?

Običajno izbereš to.

Bova kaj pojedla?

Adam. Jesti moraš. Samo en grižljaj.

Ne boš?

Poskusila bova pozneje.

Seveda si vznemirjen.

Razumem.

S tvojo mamo se ne strinjava.

Včasih se odrasli ne strinjajo.

Bi gledal televizijo?

To?

Takoj se vrnem.

Uslužbenec za prepustnice je na dopustu.

Kdo ga nadomešča? -Ta ne more izdati prepustnic.

Kaj se je zgodilo?

Morali smo obvestiti mamo.

Pred dvema urama je imela kiretažo.

Ji lahko povečamo odmerek analgetikov?

"Če mama izve, da je imela splav, jo bo vrgla iz hiše."

Lahko staršu prepovemo vstop na oddelek? -Običajno ne.

Rekli ji bomo, da je imela Mirna vnet slepič.

Hvala. Lahko greš.

Naprej bom sama.

Lahko greš.

Adam?

Ste videli, da je mali Adam šel ven?

Si videla oditi mamo in majhnega otroka? -Ne.

Pokličite pomoč in vse preiščite.

Naj pokličem policijo? -Za zdaj ne.

Stojte!

Takoj se ustavite!

Stojte!

Stojte!

Vrnite se!

Ne premaknite se.

Ostanite pri miru.

Potrebujem urgenco.

Mama in sin sta padla po stopnicah.

Za bolnišnico.

Parkirišče C.

Žal mi je.

To je urgenca za otroke.

Videl boš.

Dobil boš zelo dobre zdravnike.

Preverili bodo, ali je kaj zlomljeno.

Samo do sestre grem.

Caroline, pripeljala sem Adama.

Čakam, da se oglasijo z radiologije.

Oče je na poti.

Kam naj ga namestim?

Sem. Predelki so polni.

Sem vas bomo namestili.

Hvala. Ostala bom z njim.

Živjo, Adam.

To so elektrode. Nič ne bolijo.

Jaz sem Caroline. Ti lahko pregledam oči?

Odlično.

Dvignila ti bom majico. -To gre na prst.

Te tu boli?

Kje je mama?

Na oddelku za odrasle.

Vprašala bom, kako je, in ti sporočila.

Koliko si star?

Ostal boš s Caroline.

Dobila se bova na radiologiji. Ati pride.

Se vidiva.

Sporoči mi, ko pride oče. -Bom.

Pustite gospo mimo.

Daj no.

Mi lahko odprete?

Oprostite... -Nekdo vas potrebuje.

Kako je Adam?

To je mama mojega pacienta. Videla sem nesrečo. -Kako je?

Na rentgen mora, da vidimo, ali se je zlom premaknil.

Kako je z njo? -CT potrebuje.

Žal mi je.

Panika me je zgrabila. Nisem ga hotela poškodovati.

Je sam?

Ste poklicali policijo? -Nismo.

Kje je?

Ponj grem.

Adamov oče je prišel.

Ste ga poklicali? -Tak je protokol.

Bom izgubila skrbništvo? -Kakorkoli bo, ne smete ostati sami.

Samo Adama imam.

Vem, toda ne morete tako naprej, sami.

Pomoč potrebujete.

Vrnila se bom.

Lahko še malo zadržite mamo našega pacienta v predelku pet?

Nimamo prostora.

Prešibka je.

Vem, kdaj je treba odpustiti pacienta. -Dajte mi eno uro.

Ne sme ostati sama.

Na naš oddelek ne sme, če ni čas obiskov.

Eno uro. Nič več. -Hvala.

Adamov oče?

Sem višja sestra na pediatriji. Pojdite z mano.

Adam je na rentgenu.

Spoznala sva se že. Vaš sin je moj pacient.

Kako je?

Samo trenutek.

Si našla posteljo za Adama? -Na radiologiji je.

Pridite. -Iti moram.

Mama ga ne sme obiskati. Nekdo mora biti z njim.

Kaj točno se je zgodilo?

Padla sta po stopnicah. Nesreča je bila.

Kje je njegova mama?

Na urgenci, na opazovanju.

Sem.

Torej? -Nič drugega ni zlomljeno.

Vse je v redu, mali.

Kje je mama?

Na pregledu. Da bomo vedeli, da je dobro.

Z atijem gremo v tvojo sobo.

Nimam atija.

Mamo hočem.

Mama pride pozneje.

Kdaj pozneje?

No...

Tega še ne vem.

Ne morem... Na zrak moram.

Za vami pridem.

Gospod!

Gospod, prosim...

Noče me, videli ste.

Zaradi vsega je zmeden.

Dajte mu čas.

Pridite.

Prosim.

Moje dekle.

V avtu je z najinim otrokom.

Naj pride še ona.

Lahko bi trajalo.

Gospa, ne morem... -Čakajte.

Kličejo me.

Ne morem ga kar tako vklopiti v svoje življenje.

Pojasnil sem socialni delavki.

Delam po 12 ur. Domov se vrnem na smrt utrujen.

Ne morem. Skoraj ne vidim partnerke in otroka.

Ja, toda Adam vas potrebuje.

Prosimo samo to, da ste malo z njim. Pozneje bomo videli.

V redu?

Hvala.

Pridite.

Adam.

Boš atiju pokazal to lepo knjigo?

Ja, Naïm?

Ja, pri Adamu sem.

Ja.

Pridem.

Iti moram.

Ne morete ostati?

Ne. Toda pediater pride.

Mamo hočem.

Pridite.

Pridite.

Poskusila bova nekaj pojesti z atijem.

Daj.

Obrni glavo.

Daj. Se spomniš, kaj sem ti rekla?

Jesti moraš, da bi ozdravel.

Sicer si boš pri igranju zlomil še kaj.

To je nevarno. -Ni.

Mama se strinja, ne skrbi.

Bi sladico?

Daj, pokusi sladico.

Pridite bliže. Slecite jakno. Namestite se.

Daj...

Vsaj malo pojej.

Daj, proti meni.

Zravnaj se, sedi.

Ne, ostani tu. Adam.

Kaj počneš?

Ne vstajaj iz postelje.

Vrni se v posteljo.

Daj, prosim. Greva.

Nehaj. Ne smeš hoditi. Kateter imaš.

Ostani tu.

Kam greš? Ne smeš iz postelje.

Mamo hočem.

Daj, nazaj v posteljo.

Daj.

Tako.

Bi gledal risanke?

Moja partnerka kliče.

Vrni mu to, Adam.

Pusti.

Pokličite jo po mojem službenem mobilniku.

Ko bosta končala, ga vrnite v sobo za sestre.

Zakaj nisi prijavila, da je mama pobegnila?

Če bo ta otrok ostal brez mame, bodo hude posledice.

Veš, čemu se izpostavljaš?

Preveč si si dovolila.

Obvestil sem socialno delavko. Na poti je.

Zdaj lahko greš domov.

Če se ji kaj zgodi... -Dovolj si naredila.

Odslej bom ta primer prevzel jaz.

Lahko greš.

Ona se je odločila pobegniti z otrokom, ne ti.

Je vse v redu?

Dobro sem. Kmalu bo doma.

Si jedla?

Kako lepo.

Na koncert? Kdo vas bo peljal domov?

V redu. Vas bo res ona peljala?

Dobro.

Dobro, videli bova. Poklicala te bom.

Socialna delavka je prišla. -Hvala.

Ste bili pri mami?

Še 10 dni nima pravice obiskov. Do sestanka.

To ne bo pomagalo ne materi ne otroku.

Tak je postopek.

Bojim se, da bi ji sodnica lahko vzela skrbništvo.

Tudi njo je treba poslušati.

Srečamo se na sestanku čez 10 dni.

Lucy, pusti naju, da končava.

Lucy... -Ne zdaj.

Pridite, Rebecca.

Kako je Adam? -Dobro. Nima zlomov.

Socialna delavka je prišla.

Pridite.

Pripeljala jo bom.

Obiske imate prepovedane do naslednjega sestanka. -Kdaj? -Čez 10 dni.

Pokazati ji morate, da hočete sodelovati.

Deset dni je predolgo.

Sem.

Pridite.

Zberite se.

Dajte.

Nočem, da moj sin konča pri rejnikih.

Nič še ni odločeno. Greva.

Primite me za roko.

Greva.

Še malo.

Vse bo v redu.

Poskusite biti mirni.

Dajmo.

Sem.

Jaz bom to rešila.

Pustite, da jaz govorim.

Pridite.

Mama!

Si dobro?

Dala vama bom nekaj minut, prav?

Zakaj ste ob tisti uri še bili na oddelku?

Jaz sem ji dovolila. Adam jo je potreboval.

V redu.

To bom zapisala.

Panika me je zgrabila. Žal mi je. Ne bi smela bežati.

Ne vzemite mi ga.

Delamo v interesu vašega sina.

Mojega sina?

Večkrat ste zavrnili zanj predpisano dieto.

Sprejela bom vse, kar hočete.

Obiske imate prepovedane do sestanka s sodnico. -Pa potem?

Fantek noče jesti brez matere.

Naj ga spet prisilno hranimo?

Ne pišem jaz protokolov.

Protokol je nekaj, mi pa se ukvarjamo s tem, da ne jé.

Ko se ponoči zbuja in kliče mamo.

Poskusite mu vi vstaviti to sondo, pa boste videli.

Če bi bila prepričana, da ni tveganja, bi vam dovolila ostati.

Toda kako naj vam zaupamo?

Ne bo šel k rejnikom.

Če boste tako nadaljevali, bo imel do smrti posledice.

Ni res, karkoli rečete.

Pri meni je bil zdrav. Bolan je, odkar je v bolnišnici.

In ta vaša sonda...

Ne bi rekla.

Za zdaj moramo otroku najti namestitev.

Vendar ne pri vas.

Pri kom pa? Vsak dan se borim, sama. -Vem.

Odkar se je rodil. Nihče mi ne pomaga.

Zdaj se je nenadoma prikazal še njegov oče

in sme k njemu, kadar hoče?

Se vam to zdi normalno?

Gospod,

bi radi kaj povedali gospe?

Nič ne izvem o njem.

Da je tu, me je obvestila socialna služba.

Kaj te briga? Nikoli nisi skrbel zanj.

Nikoli mi nisi dovolila. -Potrebuje me.

Mama, pridi.

Oprostite.

Nič nimam proti Adamu, poskusila mu bova pomagati,

ampak ne morem več biti sama doma z otrokom.

Potrebujem ga.

Dogovorili se bomo za čas obiskov.

Ne. Mene potrebuje.

Vprašajte ga, koga hoče.

Adam,

povej, koga bi rad.

Daj, povej jim.

Adam, povej jim.

Povej jim, da hočeš mene.

Tebe. -Vidite, mene hoče.

Ampak nočem umreti.

Obiski so še naprej prepovedani.

Sodišče in odvetnik bosta določila, kako naprej.

Poslovite se.

Adam,

mama se mora zdaj malo spočiti. Se boš poslovil?

Gospa...

Gospa, zdaj morate oditi.

Mama, ne odidi.

Mama!

Ti pustim luč?

Lahko bi izgubila skrbništvo.

Samohranilka.

Od kdaj?

V redu.

Hvala. Nasvidenje.

Dober dan, kličem s pediatrije.

Imate prostor za mamo našega pacienta?

Lahko bi izgubila skrbništvo.

Nima bližnjega sorodstva.

O tem bodo še odločili.

Pred deseto uro?

Hvala.

Mama je pristala pri uslužbenki.

Mislim, da zdaj čaka tebe.

Lahko noč, Monia. -Lahko noč, Lucy.

Hvala.

Čakajte, pustila vas bom.

Povej Naïmu, da peljem mamo domov. -V redu

Adamu moram prinesti čisto obleko.

Peljala vas bom domov.

Vzeli bova njegove stvari.

Ne potrebujem vas.

Pomoč potrebujete, Rebecca.

Svojega sina imam. Pustite me pri miru.

Ne hodite sami domov.

Dovolite, da vas peljem. Vzela bom Adamove stvari in šla.

V redu.

Tam bi morali zaviti.

Žal mi je. Ne morem vas peljati domov.

Peljem vas v zavetišče.

Zavetišče za ženske.

Pustite me ven. -Ne bom.

Pustite me ven.

Dovolite, da vam pomagam. -Ustavite avto.

Ne morem vas pustiti same. -Ven hočem! -Ne boste ostali sami!

Nehajte! -Ven hočem. Peš bom šla.

Ne!

Nehajte! -Lucy!

Naj vam pomagam!

Zaprite vrata.

Žal mi je, da sem vas tako na silo pripeljala.

In žal mi je...

...da sem vam obljubljala nemogoče stvari.

Če smem, bi z vami počakala na avtobus.

Naredila sem vse, kar sem lahko.

Vem.

Če privolim, da grem v zavetišče, kako dolgo bi tam ostala?

Kolikor bi hoteli.

Odidete lahko kadarkoli.

MEDIATRANSLATIONS