Original subtitles

Všeč mi je, da imate v Angliji kresno noč.

Vedno praznujete pri Guyu?

Vsako leto. Vedno priredijo veliko zabavo.

Kje so vsi? Nenavadno, da naju ni nihče pričakal. In da še ni drugih gostov.

Navadno je precej hrupno.

Tam je! Guy! Lepo te je videti. Pogrešala sva te.

Glej ga, naravnost iz New Yorka.

Dobrodošla.

Ostali so notri.

Ne najdeva tvojega osebja. Kam naj moja lakaja...

Gor. Pokazal jima bom.

Nan?

- Nočemo spraševati o... - Kje so služabniki?

Sam sem, dokler potekajo dela na hiši.

Prispeli ste!

- Labirint smo si šle ogledat. - Mabel ga ni našla.

Zanima me, kako bo našla pot iz njega.

Mati je oboževala kresno noč.

Načrtovala je več mesecev. Pojedina, na stotine gostov.

Smo vsi?

Ja, intimno bo, a tega nisem mogel zamuditi.

Vsi bomo morali zavihati rokave, a za to gre, ne?

- Morali smo nasekati drva za kurjavo. - Lahko pomagam. Znam sekati drva.

Tega se od dam seveda ne pričakuje.

Zakaj seveda?

Običajno v kuhinji pripravljajo karamel.

Kar se mi zdi prijetnejše, kot biti zunaj na mrazu.

Prav, zamenjajva.

Je vse v redu?

Sem kaj takega dejala?

Danes ti je gotovo zelo težko.

Spomini na mamo so verjetno...

Stoj!

Moraš... Moraš...

Naj...

Z levo roko primi na koncu.

Tako. Nato pa...

Nižje primi. Ko zavihtiš, jo spustiš.

V redu.

Naokoli. In dol.

Prav.

- V redu? - Ja.

Nežneje zavihti.

Zelo dobro.

Zato sem se odločil za to.

Za ta konec tedna.

Rad se je spominjam.

Cenim bolečino, ki jo čutim ob tem.

Saj se bojim bolečine, če bi jo pozabil.

Kakšna je bila?

Ognjena. Tako se je zdelo.

Oddajala je energijo in toploto. Bila je nepričakovana.

Ni hotela biti podrejena. Moj oče tega niti ni pričakoval.

Bila sta enakovredna. Najboljša prijatelja.

Mislim, da si tudi sam želim tega.

Želim...

Se opravičujem.

Nikar se ne opravičuj.

Nazaj moram. Oprosti.

PO ROMANU EDITH WHARTON

Je to narejeno?

Si pozabila, kako moja mama preveri?

Ne! Jinny, nehaj!

- Marička! - Preveriti morava, Lizzy.

Tu je torej zabava?

Hej.

Sicer nisem kuhar, a to ne spominja na karamel.

Penice bodo.

Mama jih je delala za peko nad ognjem. Všeč ti bodo.

Slastno.

Samo počivati še morajo.

Oprosti. Muha.

Konec poletja bi morale izginiti, a tu in tam kakšna še vztraja.

Nadležno.

Se opravičujem, sem...

Lejdi Hopeleigh.

Vrata so bila odprta in nikogar ni bilo.

Jean? Kaj pa ti tu?

Glede na vabilo sem sklepala, da bo zabava, a kot kaže, obnavljate.

Sem zelo pozna? Morda prezgodnja?

Častna gostja!

Lepo te je videti.

Guy mi je pripovedoval, kako se veseli tvojega prihoda.

Jean, ti ni ponudil pomoči pri prtljagi?

Surovež je, a ni slab, ko ga bolje spoznaš.

Se opravičujem. Pozabil sem na čas.

Theo, bi mi pomagal?

Hvala.

Neprijetno za vse vpletene.

Če bi vedel, da bomo sami, je ne bi povabil.

- Zakaj vabiš ljudi v mojem imenu? - Da bi jo bolje spoznal.

Ti je nisi hotel.

Saj vendar veljam za idiota.

Poleg tega je Jean prav ljubka.

Lepa in iz zelo ugledne družine.

Zakaj je ne bi hotel spoznati?

Nikogar drugega ne boš spoznal.

Tukaj boš.

Upam, da ti bo udobno.

Hvala.

Se vidiva spodaj?

Mi razkažeš posest, preden se pridruživa ostalim?

Rada bi si jo ogledala.

Žal me čakajo priprave na kres.

- Seveda! - Trenutno ni služabnikov.

- Marsikaj je treba urediti. - Tako je.

- Torej grem... - Ja, prosim.

Ta Guy je torej izumil kresove?

Ne, s kresom je skušal razstreliti parlament.

- Je tako? - Ne.

Takrat ni bilo kresa. Zdaj tako proslavljamo.

Zakaj proslavljamo razstrelitev parlamenta?

Ni mu ga uspelo razstreliti.

Kako značilno za Angleže. Spodletelo mu je, zato praznujmo.

Upam, da je Jean v redu. Bilo ji je neprijetno.

Gotovo jo je Guy razvedril.

Temeljito ji bo razkazal spalnico.

Zakaj ji nisi povedal, da si jo ti povabil?

Potem najverjetneje ne bi prišla.

Čeprav je jaz nisem hotel, je morda dobra izbira za Guya.

Ni stvar, ki jo lahko po volji prestavljaš naokoli.

- Vem, le... - Ponižujoče je priti nepovabljen.

Nič bolj, kot če si še eno leto brez soproga.

Zakaj se razburjaš zaradi tega? Guy je moj najboljši prijatelj.

Mu ne želiva, da bi bil srečen kot midva?

Seveda. Še bolj pa želim srečo Jane.

Kje je potem težava?

Pozdravljen.

- Pozdravljena. - Oprosti.

- Minnie bo... - Varuška pravi, da je Minnie...

Doma sem povedal, da sta šli na oddih na deželo.

Nisem hotel povedati po resnici,

da sta se z Minnie izselili.

Ja, seveda. Tako je bolje.

Vaju lahko naslednji teden obiščem?

- Ja, kadarkoli. - Ko se ti bo zdelo primerno.

Lahko prideš zjutraj, ko zajtrkuje.

- Seveda bo povsod polno sline. - Torej se nehaj sliniti.

Hotel sem se skriti, a si zasedla najboljše mesto.

Še za enega je prostor.

Ni božansko?

Ni boljšega od občutka sitosti. Se strinjaš?

Res je prijetno.

Kaj pa ljubezen?

Tako misliš samo zato, ker nisi nikoli bil lačen.

Za nas je drugače.

Za Američane?

Ženske.

Učijo nas, da se stradamo.

Učijo nas pozabiti bolečino, da smo čim vitkejše,

dovolj drobne, da nas moški opazi.

Vendar to ni smiselno.

Izginjaš, da bi te videli?

Res ni.

Odkar sem nehala iskati soproga, mi je neskončno odleglo.

Odleglo mi je in uživam v slaščicah.

Karkoli te je pripravilo do tega, vesel sem, da si srečna.

Ne vem, ali sem.

Nekemu moškemu...

sem zaupala, a mu ne bi smela.

Zaradi...

Zaradi njega sem se počutila osramočeno. In prestrašeno.

Ne vem, kako to spremeniti.

- Nekdo v Angliji? - Ne. Ne.

V New Yorku.

Če smem...

Mislim, da že poznaš odgovor.

Nisi rekla, da si naredila nekaj sramotnega. On ti je dal tak občutek.

Res je.

Ne morem pozabiti na to sramoto.

Ampak...

Morda bi njega moralo biti sram.

Jaz nimam nič s tem.

Odločiti se moram...

Pozabiti moram.

Oprosti, Jean, sem le...

Slišala sem za tvoj prihod. Nisi z Guyem?

Sploh ni vedel, da bom prišla.

Vabilo se mi je zdelo nenavadno.

Nisem nameravala priti, a je mati izvedela in...

- Gotovo veš, kako je to. - Ja.

Še moški, za katere se ne zanimam, bežijo pred menoj.

Potem je Guy trap.

Bila si lepotica leta. Vsi so tako rekli.

Ne veš, da to še zdaleč ni več dovolj?

Starejše sestre sem opazovala pri dvorjenju. Izpopolnila sem pravila.

Nato so se pojavile Američanke in pravila so se spremenila.

Zdaj so moškim všeč dekleta, ki so jim v izziv.

Želijo samozavestne soproge.

Od malega me vzgajajo, da sem tiho kot miška.

Zdaj pa ne razumejo, zakaj me ne slišijo.

Najprej jih nisem prenesla.

Vsako misel izrazijo na glas in zaletave so.

A kdaj si se nazadnje smejala kot one?

V otroštvu.

Nekoč sem mislila, da bi se morale naučiti vesti.

In zdaj?

Sprašujem se, ali se me moramo naučiti živeti.

Pravila so preprosta.

Na sredini je bakla. Tisti, ki jo prvi najde, bo prižgal kres.

Dekleta, imele boste prednost, saj ste prvič tukaj.

Kakšno vprašanje?

Ja. Mabel zanima, kje je labirint.

In...

Zdaj!

Semkaj. Pridi.

Semkaj.

Jinny, vem, kje je izhod. Hiša je prazna.

Z robcem pomahaj nad živo mejo in prišel bom pote.

Ven se bova izmuznila. Prav?

Mabel?

Mislila sem nate.

Vse od tistega večera v Tintagelu.

Lejdi Honoria, se spogleduješ z menoj?

Se. Presrečna sem zate.

Čutiš, da boš kihnila?

Ne.

James želi, da mu pomaham nad živo mejo. Prišel bo pome in izmuznila se bova.

Zelo romantično.

Moram pa reči, da bi me to razžalostilo.

Zadnje čase se tako redko vidiva.

- Skoraj nikoli. - Čas pa leti. Kmalu bom šla v New York.

Z Jamesom imava še vse življenje časa za druženje.

Morda ti robec lahko pade. Čisto slučajno, seveda.

Ne, ne bi mi. Ne sme mi.

Zdaj!

- Gremo. - Nazaj!

Resno mislim.

Halo?

Je kdo tu?

Jaz.

Nan?

Si sam?

Ja.

Dobro.

Je res?

Le...

Razmišljala sem, kaj si rekel o zakonu svojih staršev,

o tem, da sta bila enakovredna in si tudi sam želiš takšno zvezo.

- Ja? - Rekel si, da bi se rad poročil

z najboljšo prijateljico.

Prijatelji bi morali biti sproščeni, ko so skupaj, mar ne?

Morali bi se razveseliti drug drugega.

Med njimi ni zadrege. Mislim, da z Jean nista najboljša prijatelja.

Sta se sploh kdaj skupaj smejala? Si ji kdaj kaj zaupal?

Ne zdi se mi smiselno, da bi se poročila.

Ne razmišljam o poroki z njo.

Z nobeno se ne bom poročil. Zakaj si obsedena s porokami?

- Nisem. - Poročila se boš.

- Ja. - Kljub vsemu, kar sem napisal v telegramu.

- Ne vem, zakaj se tako zanimaš... - Kakšnem telegramu?

Telegramu.

- Nisi dobila telegrama v New Yorku? - Ne.

Ne, nobenega telegrama nisem dobila.

Kaj si napisal?

Tam počakaj.

Marička!

Ta labirint noče, da najdemo izhod.

Kaj je narobe?

Nan?

Hitro.

- Na koncu desno? - Ja. Sem ti rekla.

Za božjo voljo!

Ali kdaj nisi zmagal?

Seveda imaš prav. Ni pošteno.

Ta labirint poznam tako dobro kot Guya.

Kakopak. Kdo bi rekel?

Kaj? Vsako leto?

Gremo nekaj spit?

Da proslavimo. Preden uničim Guya.

Dragica, to jezero je bilo imenitna odločitev.

Popolna.

Dovršen okus imaš, dragica.

Čudovite zavese si izbrala za najin salon.

Ljubo doma.

Manjša je, kot se spomnim.

Pa vendar točno to, kar potrebujeva.

Pozno postaja.

Predlagam, da leževa.

Si res pripravljena?

Za počitek?

Sem.

- Kaj je po tvoje pisalo v telegramu? - Ne vem.

Veš, Nan. Seveda veš.

Ne bi ti poslal skrivnega telegrama na drugi konec sveta,

- da ti napiše, kaj je zajtrkoval. - Morda bi, saj sva dobra prijatelja.

A ko sva sekala drva,

sem nekaj začutila. Tako zmedena sem. Ne...

Hotela sem pozabiti, nato pa sem ga videla z Jean.

- Si bila ljubosumna? - Seveda ne!

- Morda. - Nan. Vedela sem.

Si zaljubljena v Guya Thwarta?

Ne smem biti.

Nihče drug me ne razjezi tako zelo kot on.

Ja, včasih se tako smejiva, da ne morem več dihati.

Toda ti trenutki sreče so redki. Veliko več je jeze.

- Nan, ljubezen opisuješ. - Ljubezen je mirna in stabilna.

Ljubezen je srčni napad.

Ljubezen je najboljše in najslabše od vsega.

Ljubezen je, ko mrziš nekoga,

hkrati pa je vsaka minuta brez njega nekaj najbolj mučnega.

Conchie, moraš povedati Dicku, da ga še vedno ljubiš.

Tu ne gre zame in za Dicka, temveč zate, za Guya in...

In Thea. Poročila se bova.

- Zato je vse skupaj tako... - Si prepričana?

- Popolnoma? - Mislila sem.

Kako si lahko prepričan?

O Jean je danes govoril, kot da je stvar.

- Guy pa je... - Zelo očarljiv.

- Ja. In nezapleten. - Uvideven.

- Podoben nam je. - To me spravlja ob živce.

Kdo mu daje pravico, da mi pošilja telegrame...

O tem, kako te ljubi?

- Ja! Kako si drzne? - Vem.

Samo o tem razmišljam. Moram vedeti, kaj je napisal.

Mislim, da veš. Nan?

Bodi previdna. In prepričaj se.

Je pa vznemirljivo. Res je!

Ja!

Lažeš, Lizzy Elmsworth.

- Lažnivka si. - Ne. Spomnim se, kot bi bilo včeraj.

Johnny Baldwin je trdil, da lahko naredi največ koles

v Saratogi, ti pa si morala dokazati, da ni res.

Vsi so videli tvoje spodnjice.

Tega ne bi naredila. Dama sem.

Ki lahko naredi 13 koles zapovrstjo.

Skoraj 14.

James bo besen, ker sem ušla, ampak...

vredno je.

- Kaj je pisalo v telegramu? - Prosim?

Bi rekla, da prosiš, saj si pogosto dokaj neznosen.

Kako si drzneš?

- S tvojim prijateljem sem zaročena. - Vem.

Srečno zaročena. Zakaj se sploh pogovarjam s teboj

po tistem v Runnymedu?

Zaupala sem ti največjo skrivnost, ti pa si zbežal.

Vrnil sem se opravičit, ti pa si že bila zaročena.

Res pripravno.

Popolnoma me zmedeš s sekanjem drv in govorom o tem, da se želiš zaljubiti

v enakovredno partnerico.

- Nan, poslušaj. - Prepozno je.

Kje so bila ta čustva in zmedenost, ko sva se spoznala?

Ko si plezala po pročelju?

- Ja! - Ko sva plesala po stopnišču?

- Ja! - Ko sva se pogledala, se smejala.

Ko sva čutila, da se od nekdaj poznava in je vse mogoče?

Da lahko skupaj greva kamorkoli in počneva karkoli.

Ni važno, ali sva na dvoru ali drevesu,

glavno, da pleševa, se smejiva, poljubljava,

raziskujeva in se spet poljubljava.

Ko sem dojel, da sem noro zaljubljen vate.

Vate sem zaljubljen, odkar sem te prvič videl.

Nan! Čakaj.

Nan. Nan.

Nan, prosim, samo...

Tukaj sta.

Nan sem razkazoval ograjen vrt.

Najljubši kotiček tvoje matere.

Lizzy in Jinny še ni, zato bomo igrali poker.

- Bi igral? - Kaj pa vem.

Seveda ni nujno. Vem, da nekateri tvegajo več od drugih.

Finančno.

Nan, boš igrala? Tebi ni treba skrbeti zaradi denarja.

- Igral bom. - Sijajno.

Ja. Menda.

Sijajno.

- Lahko ti posodim, če... - Ni treba.

Veš, da že 15 let nisem izgubil.

Premagal si me čisto vsak dan,

na različne načine.

Ni rečeno, da me vedno boš.

Veliko denarja. Čestitke.

Vesel sem zate.

Morda lahko spet zaposliš stare služabnike.

Vemo, da niso na dopustu.

- Theo. - Morda lahko nehaš iskati

bogato ameriško nevesto.

Ni bil to tvoj načrt? Zato si šel v New York.

Da z bogato soprogo rešiš družinsko posest.

Ni tako?

Toda potreboval si le nekaj sreče v kartah.

Nisem še odložila kart.

Zmagala sem.

Kar je nenavadno, saj se zdi, da nimam ničesar.

Prav ničesar.

V spomin na Guya Fawkesa in njegovo neuspelo izdajo.

Trapa sem, ker sem verjela, da si želiš partnerice, ne soproge.

Ker sem mislila, da enako dojemava svet,

ti pa si le govoril, kar sem želela slišati.

- Ne, Nan. - Najhuje pa je,

da je bilo to možno le, ker sem ti zaupala.

Le tebi sem povedala določene stvari.

Mislila sem, da sva prijatelja in za hip sem se zbala,

da sva nekaj več.

V resnici pa nisva ne eno ne drugo.

- Oprosti. - Zakaj se opravičuješ?

Odšla sem. Razočarala sem te, kot že tolikokrat.

Hej.

Nikoli me ne razočaraš.

Nikar ne joči, Jinny. Ne maram te gledati take.

Naj te objamem.

Poslovi se od prijateljic.

Se vidiva v sobi. Lepo se bova pogovorila. Velja?

- Velja. - Dobro.

Pojdi.

Zakaj mi nisi povedal?

Mamini portreti.

Ne bi dovolil, da jih prodaš.

Ne gre samo za portrete.

Za celo hišo gre. Vse sem izgubil.

Zato sem priredil to zabavo.

Da se poslovim.

Lahko ti pomagam.

Ne morem kar naprej jemati denarja od tebe.

Nočem.

Jean je res prijetno dekle.

James?

James?

Zelo mi je žal. Prosim, odpri mi. Prosim?

Je vse...

Šla si.

Da naju ne bi pogrešili.

Navdajaš me s pogumom.

Resno mislim.

Si najpogumnejša oseba, kar jih poznam.

Odšla sem. Zapustila sem te.

Predvidevala sem, da se želiš vrniti v hišo,

preden se najini otroci vrnejo iz šole.

Honoria.

- Mali William strašno rad igra na klavir... - Honoria, nehaj! Prosim!

Zakaj?

Ker je trapasto. Neumno je.

Saj ne moreva imeti otrok.

Samo igra je.

Ne razumeš?

Vse življenje se pretvarjava.

Moje prijateljice lahko plešejo, se hihitajo

in se v javnosti držijo za roke, pa ni nikomur mar.

Ni treba, da so pogumne. Slavijo jih.

Dobijo prstan in zabavo. Niso v sramoto staršem.

Vse to sem že doživela, Honoria.

Dolgočasi me. Pretvarjanje me dolgočasi.

Nan. Želel sem se opravičiti.

Danes si nisem podoben.

Nisi?

Grdo sem ravnal z Jean in tisto, kar sem rekel po pokru...

Nočem biti tak.

Moram priznati, da sem vedno nekoliko zavidal Guyu.

Vsi ga imajo radi zaradi tega, kdo je, ne, kaj je.

V življenju imam moč, nimam pa nadzora.

Ta ljubezen, ki jo čutim do tebe...

Njena moč je neizmerna.

Ne nadzorujem je in strašno se bojim...

da te bom izgubil.

Prevedla Nena Lubej Artnak