Original subtitles

www.titlovi.com

Živ je!

Pridi noter.

Policija! Mirujte!

Žalostno je, da si oddahneš, ko te v sanjah aretirajo.

Zaradi možnosti dosmrtne kazni se v tebi nekaj zgodi.

Stvari vidiš ostreje, z izjemnimi podrobnostmi,

kot da so možgani že začeli delati seznam vsega, kar boš izgubil.

Poleg tega te vsi čudno gledajo.

Želite, fantje?

Lep dan.

- Dobro jutro, g. Cooper. - Dobro jutro, Luddy.

Bi lahko govorila v pisarni, ko boste končali?

- O čem? - Prosim?

Že deset let sem član tega kluba,

pa me še nisi povabil v pisarno. Zato se sprašujem, za kaj gre.

Upal sem, da se bova lahko pogovorila na samem.

Povej, kaj bi mi rad povedal.

To je seveda občutljiva tema

in gotovo veste, da zelo cenimo vaše članstvo.

- To je lepo slišati. - Ampak odbor se je sestal

in menimo, da bo najbolje, da vam vzamemo članstvo. Dokler se

težave ne rešijo.

- A tako. - Zelo žal mi je, Coop.

Na podlagi katerega zakona se je odbor odločil,

- da me lahko zakonito vrže ven? - Daj no. Ne gre za to.

Če se prav spomnim, če bi zagrešil kak prekršek,

pa ga nisem, bi me moral klub pisno obvestiti,

in šele po treh obvestilih bi lahko sprožili disciplinski postopek

- za prekinitev članstva. - Umora si obtožen.

- Nikogar nisem ubil. - Kako naj to vem?

Prav imaš, Luddy. Tega res ne moreš vedeti.

Če bi samo posumil, da sem res hladnokrven morilec,

bi se zajebaval z mano?

Do konca bom odigral. Hvala, kolega.

Mel.

Živjo. O bog.

- Te še boli? - Na vicodinu sem.

- Lepo. - Vicodinu pomaga še percocet.

Pa ti?

Bilo je že bolje.

- Ja. Surovo zelenjavo sem naročil. - Hvala.

Tvoje sporočilo me je presenetilo.

Sprašujem se, kaj veš.

O čem?

Ne vem. O čemerkoli.

- Natančnejša bodi. - Saj ne pričaš na sodišču pod prisego.

Kaj je to?

Prepis hiše. Svojo polovico je prepisal nate.

Hotel sem ti ga prinesti.

Misli, da bo šel v zapor.

Zavarovati se hoče. Naj bo premoženje v varnih rokah.

- To ni neumno. - Če misliš, da boš šel sedet.

Nepredvidljiva situacija je.

- O bog, otroka. - Ne bo jima hudega. Niti tebi.

Če bo šel v zapor.

Sklad za kolidž in pokojninski sklad sta na tvoje ime.

Če boš v težavah, lahko vzameš kredit na hišo. Preskrbljeni boste.

Nekaj se dogaja z njim. To vem. Poznam ga.

Začelo se je pred Paulovo smrtjo. Ampak ni mi jasno, kaj.

Kaj počne, odkar so ga odpustili?

- Ti je povedal? - Ja. Česa pa mi ni povedal?

Tudi če bi vedel, ti najbrž ne bi povedal.

- Rada bi mu pomagala. - Prepozno, se ti ne zdi?

Sprejeti morava, da si lahko pomaga samo sam.

- Stran moram. Ne morem… - Ja.

- Obveščaj me. - Enako.

Bu!

Vzdušje je precej deprasto. To čuti še kdo?

Ali.

Po mojih izkušnjah

mora v takih primerih pogovor začeti bipolarna oseba.

Vem, da so časi negotovi, ampak vsi mislimo enako.

Zato bom kar bleknila.

Ja, seksam z bivšim zaročencem.

Prosim?

- Z Bruceom spim. - Jezus, Ali.

- Ne obsojaj me. - Saj te ne.

- Ni pametno. - Porivanje Sam Levitt pa je?

- A lahko? - Misliš, da ne vesta?

Misliš, da je še kdo v mestu, ki ne ve?

- Si nehala jemati zdravila? - Ker samo tako lahko seksam?

Si nehala jemati zdravila?

Ja! Ne smem jemati zdravil, če hočem seksati. Dobro seksati.

Zakaj ne smeš jemati zdravil?

- Jezus, Tori. - Normalno vprašanje.

Bi rad kaj dodal?

- Ne. - Pametno.

- Ker mi zaradi zdravil ne pride. - Ne me jebat.

- Morali bi govoriti o tem. - O seksu?

O tem, da greš lahko v zapor.

- Nočeš govoriti o tem. - Dober razlog imam.

- Kakšnega? - Ker nočem.

Res zrelo, Andy.

- Kam greš? - Nastop imam.

- Bo Bruce tam? - Ne, ignorira me.

- Kreten. - Ja.

- Se vidimo. - Čakaj, s tabo grem.

- Kam greste vsi? - Rada bi videla njen nastop.

- Daj no. - Jaz tudi.

Gremo.

Ja, super. Peljimo otroka v bar.

Hočem biti dekle, ki ima vse.

Te reči ima rad zato, ker mu je všeč, ko se uničijo.

- Dobra je, ne? - Super je.

Tako dobro blefiram, da še sama verjamem.

Nekoč boš trpel, kot trpim jaz.

Nekoč boš trpel, kot trpim jaz.

Nekoč boš trpel, kot trpim jaz.

Nekoč…

Oprostite, ta pesem… Fak.

- Poročiti bi se morala. - O, fant.

- Že davno. - Kaj dela?

- To, kar ji pride na misel. - Ime mu je Bruce.

Povedati hočem, da sem zasrala, ker je z mano nekaj narobe.

Z mojimi možgani.

Nisem v redu, če me razumete.

Zadnje čase razmišljam, da Bruce mogoče ni tako v redu, kot sem mislila.

Ker se v redu človek ne vrne k tebi, potem pa te ignorira.

V redu človek ti dovoli, da mu vrneš njegovo ploščo Live Through This,

ki si jo hranil deset let, jebenti.

Deset let, v katerih si izgubil skoraj vse, kar si imel.

Razen tebe, Andy.

To je moj brat.

Nikoli nisi pozabil name.

Življenje si mi rešil. Želim si, da bi kdo skrbel zate,

kot ti zame, ker vem, da bi to ta trenutek rabil.

Bruce me ne kliče nazaj.

To ni v redu.

Ja, mogoče sem norica,

ampak on ima ženo in otroka in se je odločil, da bo seksal z bipolarno bivšo

- v postelji njenega nečaka. - Kaj?

Mater.

Vem, da ni bilo v redu,

ampak mislila sem, da je iskreno in resnično.

Zdaj pa vem, da me je samo izkoristil.

Jebeš to.

Nikogaršnja ljubica ne bom.

- Jebeš Brucea. - Že prav.

- Ja. - Ja, jebeš tega tipa!

- Ne zasluži se te. Huda mačka si! - Jebeš ga!

Prav imate, jebeš Brucea!

- Jebeš Brucea. - Jebeš Brucea.

Jebeš Brucea! Jebeš Brucea!

Jebeš Brucea!

Jebeš Brucea!

Jebeš Brucea!

- Ni mi treba dati svoje postelje. - V redu je.

- Po navadi itak zaspim na kavču. - Če tako praviš.

- Tole v baru je bilo pa hudo, a? - Ja, rokenrol.

- Si v redu? - Nestanovitna sem.

- Znam jemati zdravila. - Aja?

Svobodna država je.

Ne vem, kaj bo z mano, Ali.

Ne kaže dobro.

Vedeti moram, da boš v redu. Otroka te bosta rabila.

- Andy. - Jemlji tablete, jebenti.

Prosim.

- Živjo. - Živjo.

- Si to ti napisal? - Ja… Ni še končano.

Zelo lepo.

- Si se imel lepo nocoj? - Ja, Ali je super.

Res je pojava.

Nekaj bi ti pokazal.

Ta ura…

Kupil sem jo, ko si se rodil.

Star si bil tri mesece.

Tori je bila stara tri leta. V službi ni šlo najbolje.

Bil sem živčen,

ker sem si naložil več, kot zmorem.

Na svet sem spravil dva lepa otroka

in sem se spraševal, kako ju bom preživljal,

ju hranil, varoval in podobno.

Šel sem mimo draguljarne in zagledal to uro.

Bila je noro draga in vedel sem, da me bo tvoja mama ubila.

Vseeno sem jo kupil.

Hotel sem biti neustrašen oziroma sem hotel to začutiti.

Se slepiti, dokler tega ne bi verjel.

Vem, da mulci več ne nosite ur,

mogoče pa jo nekoč boš, zato ti jo dam.

- To včasih počnem tudi jaz. - Kaj?

- Se slepim, dokler si ne verjamem. - Ja.

Kmalu boš spoznal, da to počnejo skoraj vsi.

Takrat postane res srhljivo.

Daj jo gor.

Tako.

- Všeč mi je. - Dobro. Dala jo bova prilagoditi zate.

- Zaprem? - Ja.

- Lahko noč. - Lahko noč.

Naprej.

- Živ. - Živ.

- Kako gre? - V redu.

Torej…

Ko je Ali med večerjo rekla, da bi morali govoriti o tem…

Bi morala govoriti o tem?

- Si ga? - Ali sem ubil Paula Levitta? Ne, nisem.

Čestitam. Govorila sva o tem.

Prav.

Lahko noč.

Lahko noč.

- Premagal si ga. - Prav imaš, Henry.

Ni dovolj.

Je pa skoraj.

Zdaj pa vse hitro pospravimo.

Svoj delež dvignite nocoj pri Boudreauju.

- Bravo, J. J. - Smem?

Dajmo.

Mislil sem, da ste FBI.

Ni problem, Henry. Snyder je verjel.

- Coop, kaj delaš tu? - Kaj pomeni, če se pogodim?

Priznava uboj. To bi pomenilo deset let, ampak tožilec bi rad hitro zmagal.

Pogodil bi se za osem.

- Osem let? - V šestih bi bil zunaj.

- Govoriš, kot da ni nič. - Bolje kot od 25 let do dosmrtne.

Če hočeš sojenje, bom naredila vse, da zrušim primer.

Nisi pa optimistična.

Imajo motiv, priložnost, forenzične dokaze in pištolo v tvojem avtu.

Sojenje bo v najboljšem primeru tvegano.

- V tem primeru… - 20 let sem vlagal v tvegani kapital.

S pogoditvijo se boš izognil prevelikemu tveganju.

- Je komu mar, da sem nedolžen? - Ne.

- Jezus, moja otroka. - Ja. Grozna odločitev.

Saj niti ni odločitev, ne?

Prav.

- Kaj prav? - Zmeni se za sestanek.

- Ti bo profesorica podaljšala? - Ja, Douglaska je kul.

Zaradi vsega ti gotovo ne bo težila, da oddaš ta teden.

Ja.

- Lepa ura. - Hvala.

Živjo.

- Živjo. - Mel sem. Hunterjeva mama.

- To je Morgan. - Živjo, Morgan. Tista Morgan!

Adderall Morgan?

- Mami. - Oprostite.

Je že v redu. Boš ostala na večerji?

- Ne, hvala. Domov bom šla. - Res ne? Vegiburgerje bom pripravila.

V redu je, čez nekaj minut moram iti.

- Kaj imaš na roki? - Očetovo uro.

Oče ti je dal svojo daytono?

- Ja. - Zakaj?

Ne vem.

Ja, ja.

- Živjo. - Smem naprej?

Itak.

Kaj pa je? Nisi še stopila v to hišo.

Oprosti, razmetano je. Ali je naporna.

- Zakaj si dal Hunterju daytono? - Ker imam druge ure.

- Boš pivo? - Ne, ne bom.

- Obljubi mi, da ne boš šel v zapor. - Trudim se, kolikor morem.

Nedolžen si.

Pa si vseeno prepisal svojo polovico hiše name. Razdajaš svoje imetje.

- Ura je stara. - Če si me kdaj imel rad, mi ne laži.

Ne kaže dobro. Mogoče se bom moral pogoditi.

- Kako? - Za uboj. Čez šest let bom zunaj.

- Se hecaš? Šest let? - Ali do smrti, če izgubim na sojenju.

- Zakaj bi izgubil? Saj ga nisi ubil. - Ker svet ne deluje tako, Mel!

Jebentiboga!

V resničnem svetu ni nič zagotovljeno. Razumeš? Za hip nisi pozoren,

pa se vse obrne na glavo.

Izgubiš hišo, otroka pa sta kot tujca.

Izgubiš ženo. In sebe.

Poslušaj me. Maggiejin oče igra golf z Davidom Gelsonom.

Najboljši odvetnik v državi je.

Z medicinskimi izvedenci zelo uspešno izpodbija dokaze DNK.

- Lahko se dogovorim za sestanek z njim. - Naredil bo enako kot Kat.

Tega ne moreš vedeti. Jezus! Bi rad, da te otroka obiskujeta v zaporu?

- Da sta otroka morilca? To ju bo uničilo. - Misliš, da tega ne vem?

- Pa naredi kaj! - Saj delam!

Bolj se potrudi, kurc sebičen!

O bog.

V nekem trenutku si obupal nad nami. Ne vem, kdaj.

Skoraj prepričana sem, da je bilo takrat, ko bi se moral boriti.

Ne obsojam te. Tudi jaz sem se vdala. Poraženca sva, Coop.

S tem bova morala živeti do smrti.

Tole je

še eden tistih trenutkov. Zato te prosim,

ne vdaj se v trenutku, ko bi se moral najbolj zagrizeno boriti.

- Mel… - Ne.

Pri tožilcu sem bila. Po dolgotrajnem pogovoru

sem dosegla dogovor, na kakršnega sva upala.

A tako?

Vem, da je bedno. Ampak glede na okoliščine…

Okoliščine so, da mi odvetnica svetuje zapor, čeprav nisem kriv.

To možnost ti predstavljam. Medtem bodo naši preiskovalci preverili,

ali je policija kaj spregledala. To je čisto mogoče,

- ker nima virov. - Ne morem se pogoditi.

Če misliš, da se ne trudim, ker si me najel…

To nima nič s tem. Čisto nič.

- Na tvojo družino mislim. - Jaz tudi.

- Kaj jim bo ta pogoditev povedala? - Da si se žrtvoval, ker jih imaš rad.

Da sem kriv.

Kriv sem marsičesa, tega pa ne.

Ne bom se pogodil.

- Coop… - Ne bom.

Prav. Če tako hočeš, bova tako naredila.

Ampak več mi boš moral povedati. Od začetka. Zakaj je bila tam tvoja DNK?

Pogosto sem bil tam. Razmerje sva imela.

- O čemer si lagal. - Ona tudi. Zakaj nihče ne pregleduje nje?

To je Samin seznam klicev.

Prav. Glede na bazno postajo je bila v Bostonu,

ko so ubili Paula. Starši so potrdili. In fotografije Henryjevega rojstnega dne.

- Lahko bi koga najela. - Tebe.

Grda ločitev, ti si imel denarne težave, bila sta ljubimca…

Saj vidiš, kako bo videti.

- Zakaj mene ni? - Kaj?

Ves čas sva si pisala in pošiljala sporočila. Pa ni moje številke.

Katero njeno številko imaš?

- Drugi telefon? - Enega bi lahko pustila v Bostonu.

Telefon za enkratno uporabo in seksi fotke.

- To bi bile lahko prsi katerekoli. - Dajte no, Samine prsi so.

In?

Njen alibi ste potrdili z napačnim telefonom.

Račun smo preverili.

- Oče in mama sta potrdila. - Kdaj pa starši lažejo za hčer?

- Nista lagala. - Jaz tudi ne.

Koliko umorov ste rešili?

- Gospa… - Ne kličite me gospa.

Lahko dokažete, da je druga številka od Samanthe Levitt?

- Ni to vaše delo? - Ne moremo preveriti vsake številke.

- Sodnik mora dati nalog. Odvetnica to ve. - Pa naj ga da!

Če bi imela njen telefon,

bi lahko prosila za nalog. Pa ga nimam.

Za življenje moje stranke gre. Opravite svoje delo.

- Pojdiva. - Greva?

Ja.

Prav.

- Telefon morava najti. - Telefon naju ni pripeljal nikamor.

- Bova kar odnehala? - Tudi če bi imela telefon,

bi nama pomagal samo, če bi Paula ubila Sam. Pa ga ni, tako kot ga nisi ti.

Zakaj potem Sam ni pokazala drugega telefona?

Ker ni hotela, da izvedo za razmerje.

Preiskovalce bom obvestila, ampak telefona se je najbrž že znebila.

Živjo. Ja.

Ne nisem še dobila dosjejev.

Umaknite se, vrata se zapirajo.

- Elena. - Jezus.

- Jebenti. - Govoriti morava.

- Poklical bi, ampak nisem hotel… - Drugič poslušaj občutek.

Prav, samo tvojo pomoč rabim. Prosim.

- Zakaj bi ti pomagala? - Mogoče zaradi več kot 100.000 $,

ki si mi jih ukradla.

Da jih kdo ne bi našel, če ne bi prišel ven.

Bedno opravičilo.

- Rabila sem denar. - Poslušaj…

Vem, oprosti. Noro je bilo.

- Za umor so te aretirali! - Poslušaj…

- Si ga ubil? - Kje pa!

- Ne vem. - Truplo je bilo že tam.

Torej si bil tam.

- Jezus. - Samo pojdi.

- Preklet kurc. - Si prifuknjen?

- Vrata si mi uničil. - Oprosti.

- Si v redu? - Teže je, kot zgleda.

Prav ti je.

- Kaj si počel v Samini hiši? - Kaj misliš?

Pa me nisi poklical? Družabnika sva.

Ker sem vedel, da bi rekla, da je bolno.

Prav bi imela.

Da hočeš oropati punco? To je bolno.

Pred tem me je pustila. Zato to ne šteje.

Kaj?

Mi boš pomagala ali ne?

- Živjo, Elena. - Dober dan. Iskreno sožalje.

Hvala. Ne veš, kako hvaležna sem ti za pomoč.

Za Esperanzo je bil šok, ko je našla Paula.

Rekla sem ji, naj si vzame čas.

Policisti so vse pregledali.

Je Nicku res prav?

- Nick je bolj malo doma. - Ja.

Opravke imam. Nekaj ur me ne bo.

Se boš znašla?

- Ja, vse bo v redu. - Se vidiva.

- Hvala še enkrat. - Malenkost.

- Kako je šlo? - Nekaj ur imava.

Kar začniva.

- Zakaj misliš, da ni zavrgla telefona? - Ker je to moja edina možnost.

Zgoraj začni.

Harry's Burgers?

Ves čas prosim, naj dajo omako poleg, ampak kot bi govorila v prazno.

- Omaka je njihova posebnost. - Ja, ampak potem vse teče.

Tudi po mizi.

- Kaj imaš? - Temeljitejše poročilo o Levittu.

- Govorim kot policaj po teveju. - Nisi odprl?

Nate je naslovljeno. S kečapom ga boš popackala.

- Na prstu ga imaš. - Utihni.

- Je kaj? - Dva strela od treh je dobil po smrti.

Kaj to pomeni?

Jay McInerney je napisal: "Ko si prevaran, vse postane simbol in ironija."

Če iščete simbolizem:

vdrl sem k bivši, da bi našel telefon, ki ga skoraj gotovo ni več,

v želji po odrešitvi, ki si je mogoče nisem zaslužil.

Bil sem jezen in prepričan, da sem se zajebal sam.

Coop.

Coop. Pridi sem.

O bog!

Mater. Coop.

- Na smrt si me prestrašil. - Paula ni ubil nihče.

- Kaj? - Sam se je ustrelil.

Ne vem, o čem govoriš, ampak odidi.

Ti pa si ga ustrelila, ko je že bil mrtev. Da bi bil videti umor.

- Zmešalo se ti je. - Poznaš to?

"Sam! Napako sem naredil.

Ne veš, kako žal mi je, da sem te jemal kot samoumevno,

da sem uničil zakon in družino. Razočaral sem te kot mož in moški.

Ne zato, ker te nisem ljubil, saj sem te, zelo,

zato je vse še bolj boleče.

Ljubim te. Paul."

Zelo globoko. Spet je šlo zanj. Značilno za Paula.

- V mojo hišo si vdrl. - Ti pa si podtaknila pištolo v moj avto.

Domnevam, da Paul v primeru samomora ne dobi zavarovalnine.

Kljub številnim dobrim lastnostim

ni znal delati z denarjem.

To sem dojela šele med ločitvijo.

Dobila bi veliko manj, kot sem mislila.

Takole gre…

Na gimnaziji si bila lepotica, čez šest let pa natakarica,

ker nisi prilezla nikamor. Začela si seksati s šefom.

Mogoče si si hotela varnost, mogoče si bila zdolgočasena.

Nekega dne te je zasnubil. Tega nisi pričakovala,

vendar si videla velik udoben dom,

finančno varnost in priložnost, da utišaš glas v glavi,

ki je ves čas spraševal: "Kaj zdaj?"

Preselila si se v nobel Westmont Village, za katerega še nisi slišala.

Z juga Bostona si, takih krajev ne poznaš. Spoznala si druge žene,

se otresla še zadnjih sledi narečja

in kupovala raztrgane kavbojke, dražje od najemnine v starem stanovanju.

Kavbojke so postale preozke in čez devet mesecev si dobila prvega otroka.

Nisi ga načrtovala,

ampak načrte si opustila, ko si začela fukati s Paulom.

Fantka si imela rada kot še nikogar.

Čez nekaj let si dobila še enega.

Nekaj časa si imela družino, prijatelje, popolno življenje.

Tisti glas v tebi se še oglasi tu in tam,

vendar ga utišaš z xanaxom in rozejem.

Zaradi zgrešene domišljije in slabe samopodobe

si se prepričala, da si srečna, kot tvoji prijatelji in sosedi.

Čez nekaj let te je Paul zapustil zaradi mlajše.

Coop je Paulovo nasprotje.

Čeden, seksi, zabaven. Nikoli te ne bo ljubil.

Tudi princi so samo žabe v majicah Brunella Cucinellija.

Zato stečeš k očku in mamici v Boston.

Stran moraš od vsega.

Glasek v glavi se vrne. Kriči, da boš izgubila vse in boš izobčena

iz obljubljene dežele.

Potem pa Paul, poln nevarne mešanice viskija in antipsihotikov

vdre v tvojo hišo. Iz katere je šel, da bi fukal z natakarico.

- Daj nama še eno priložnost. - Ne grem nazaj.

- Rad bi te videl. - Zjutraj me boš spet sovražil.

In vse ženske nad 30.

Si v moji hiši? Kaj delaš v njej?

- Sporočilo sem napisal. - Kaj?

- Čakaj, čakaj, Paul. - Tu se bom, prisežem!

- Pusti pištolo. - Resno!

Odloži pištolo!

Takrat si mož, s katerim si bila poročena 15 let, odpihne možgane.

Paul?

Paul, oglasi se!

Paul, oglasi se!

O bog.

Paul je bil zavarovan za 20 milijonov. To si vedela, ker je lani obnovil polico.

Zato si vedela, da je zaradi samomora nična.

Tri ali štiri ure se ne moreš ustaviti,

ker veš, da boš izgubila pogum, če se boš.

Uporabljati si začela telefon za enkratno uporabo,

ker nisi hotela, da bi ljubosumni obsedenec izvedel za Coopa.

Drugi telefon je zdaj prišel prav.

Samomora nisi smela dovoliti.

SI BUDNA?

V BOSTONU Z OTROKOMA. SI POZABIL?

Še mrtev je znal zapraviti ves najin denar.

Nisem smela dovoliti, da nam to naredi.

- Lahko bi policiji povedala resnico. - Polica je bila prihodnost mojih otrok.

- Zato si uničila mojo. - Lahko bi bil prijaznejši do mene.

- Za moje življenje gre. - Ne zaslužiš si ga!

Ti in drugi naduti bogataši hodite naokoli, kot da ste nekaj več.

Kot da ta denar nekaj dokazuje. Pa ste ga dobili na pladnju.

Prešvicanega klinca sem morala trpeti na sebi vsako noč leta in leta.

Trpeti sem morala ponižanja, da bi bila tu,

da bi imela to, zaradi otrok in sebe. Pa je kazalo, da bom vse izgubila.

Ker Paul ni znal držati denarja na banki in tiča v hlačah.

Žalostno je,

da se ti niti ne sanja, kako te razumem.

Razumem te.

Prav imaš, moral bi biti prijaznejši s tabo.

Za to se opravičujem. Ampak ne grem v zapor zate.

- Pogovoriva se. - Saj sva se.

Coop.

Coop!

Od kdaj imajo vsi tukaj pištole?

- Nekdo ga je moral ubiti. - Nisi resna.

Vdrl si k meni in me napadel.

Branila sem se pred moževim morilcem.

Nekaj si pozabila.

- Kaj? - Tudi ti nisi morilka.

Coop!

Čakaj! Coop!

V mestu, kjer nihče ni tak, kot je videti,

je bilo nekako logično, da umor ni bil umor.

Čudno je bilo, da se mi je smilila, čeprav mi je podtaknila umor.

Desno.

Sam je samo hotela ohraniti, kar je bilo njeno. To sem razumel.

Vsi se ženemo za enakimi sanjami, za obljubo o predmestnem raju.

Zmotno verjamemo, da ko jih bomo dosegli, bodo za vedno naše.

Zdi se nam, da smo si z veliko hišo prisvojili košček večnosti.

Toda z malo kopanja najdeš nagnite temelje.

Vse je bilo le dovršeno slepilo, kjer sta bila čarovnik in občinstvo eno.

Včasih je bilo težko reči, kaj je resnično in kaj samo dimna zavesa.

Včasih pa sploh ni bilo težko.

Pridi sem.

Preden ga kaznuješ, skleni posel.

TEDEN POZNEJE

Veš, da te je težko poklical.

Če izgubi Leuenbergerja, bodo domine začele padati. Ve, da je v riti. Številke…

- Poznam številke. - Oprosti.

- Walterja je poklical iz Vermonta? - Saj ti pravim.

Prav. Hvala.

Bailey in Russell v isti sobi.

Počaščen sem.

- Lepo te je videti. - Ne bom se opravičil. Nadut si postal.

- Nisem prišel po opravičilo. - Dobro. Na delo.

Kot ti je ga. Cross povedala, smo pri Leuenbergerju naleteli na zid.

Vsak, ki sem ga poslal, se je vrnil z repom med nogami.

Kurčevi Švicarji hočejo delati samo s tabo. Najbrž jim ga dobro potegneš.

Vrnili ti bomo tvoje mesto, plačali za nazaj,

ti dali bogate bonitete. Tako bo, kot da nisi nikoli odšel.

Pa sem odšel, Walter. Jack me je vrgel ven pred vsemi.

Daj no, Coop. Misliš, da ni vsem jasno, da sem tepec?

Ti pa si bil videti kot angel.

Hočem 20 % za Leuenbergerja in 25 % na ves dobiček.

Jebi se. 12 % za Švicarje.

15 za dobiček. Ko boš začel prinašati svež kapital.

Leuenberger se umakne, Hellman se ustraši,

teksaške naftne družine zavohajo kri,

izdatki se večajo hitreje, kot jih lahko kriješ, in firma propade.

Tvoj kapitalski račun tudi.

- Vse boš izgubil. - Saj sem že.

- 20 % za Švicarje in 25 % za drugo. - Ne veš, kako potekajo pogajanja?

- Ne pogajam se. - Jebi se!

- To je moje podjetje! - Ne, če ga ne znaš obdržati.

Prav. 20 in 25. Pod pogojem, da dobiš nazaj Švicarje.

Takoj. Z Jackom gresta nocoj v Švico.

- Nocoj sem zaseden. - Letalo leti s Teterbora ob 23.00.

Mary ti bo poslala podatke. Na letalu bova dorekla podrobnosti.

Sva zmenjena?

Seveda.

Na dobrodelni prireditvi vsako leto zberejo več milijonov za raziskave raka.

Millerja mu predsedujeta že leta, mi pa moramo kupovati mize in srečke.

Sčasoma je postal največji družabni dogodek Westchestra.

To, da si tu, vsem kaže, da si radodaren in bogat.

Znanosti so pomagali z družbeno prisilo in petelinjenjem.

Zelo sva si oddahnila, ker so te oprostili.

Saj ne, da sva mislila, da si ga.

Ni zvenelo prav. Sranje, ne vem, kako naj govorim o tem.

- Saj nihče ne ve. - Bi se potem nehali truditi?

- Prav. - Pametno.

- Coop, živjo. - Hvala.

Čudoviti sta. Mater!

Hvala. Hvala.

To je praznik za oči. Lepo te je videti.

Glej se, no!

- Lepo te je videti. - Ja. Super miza.

Živjo. Kje je Barney?

- Kaj misliš? - Prav.

- Jasno. - Tu je.

Miza deset. Živjo, sestra, kako si?

- Takoj pridem. - Prav.

Živjo.

Lepotica plesa si.

Z obtožbo za umor postaneš bolj priljubljen.

Čestitam, da nisi morilec.

Kdaj se dobiš z Jackom?

- Sem se že. - Že? Pa me ne pokličeš?

- Vedel sem, da boš tu. - Jebi se. Kaj pravi?

- Privlačno ponudbo mi je dal. - Kako privlačno?

- Premislil bom. - Premislil… Ja. Seveda.

Vzemiva si čas. Ne moreš zahtevati nazaj dohodka, tudi mojega,

- brez premisleka, ne? - Coop. Vesel sem, da te vidim.

Nisi za hip nisem dvomil. Dajte mu pijačo.

- Saj jo že imam. - Ja, kaj bi rad povedal? Macallana bomo.

- Oprostita. - Ja.

- Živjo. - Živjo, oči.

Hvala, da ste prišli.

- Živjo. - Mel.

- Čudovita si. Živjo, Andrew sem. - Živjo.

Glej, kdo je tu.

- Živjo. - Tukaj.

Živjo.

- Si v redu? - Ja.

Pozabi na teniško ekipo.

Še celo leto boš lahko mislila na Princeton.

- Bi trenirala s profesionalnim trenerjem? - Ti si moj trener.

- Pravim samo, da ni treba, da sem. - Jaz pa, da moraš biti.

Hvala.

Naš fantiček je pravi šarmer.

Pa ti? Se dobivaš s kom?

Sem se. Zapleteno je.

- Naporna znam biti. - Nič ni narobe, če si naporen.

- Če temu ni kos, naj se jebe. - Ja. Naj se jebe.

Ja.

- Prav, grem. - Saj si komaj prišla.

To je najboljši čas, da grem.

Se vidiva. Uporabi kondom.

Živjo.

- Lahko prisedem? - Seveda.

- Takoj se vrneva. - Prav.

- Ves čas te kličem. - Vem.

- Čas sem rabil. - Seveda.

Zelo žal mi je.

Več si zaslužiš.

Ja, vem. Sam sem kriv.

Zaljubil sem se v žensko, zaljubljeno v drugega.

Kaj pa govoriš?

Nič.

Nič ne reci, prihaja.

Prevzemi.

Kaj? Čakaj.

Zdaj si z mano.

Zelo čedna si.

To praviš samo zato, ker je res.

- Kako je šlo tisto? - Očitno mi je odpuščeno.

- Boljši človek je od mene. - Očitno.

Kakorkoli že, nekaj časa bom sama.

Jaz tudi.

Ko smo že pri tem, zadnjič sem videla Sam, kako nakupuje.

Kot da se ni nič zgodilo.

Saj ga ni ubila.

In ni še vložila zahtevka za zavarovalnino, zato ni goljufija.

Najbrž jo bo odnesla z javnim delom ali globo.

Pa te je hotela poslati v zapor.

- Svoje razloge je imela. - Njej si pa odpustil?

Meni si odpustil po dveh letih.

Nje nisem ljubil.

Zdaj pa grem.

- Še večerje niso postregli. - Kot nalašč za odhod.

Ne rini v težave.

Se vidiva. Svoboden človek. Glej ga.

- Jules. - Živjo, Coop.

Vesela sva bila, da so te oprostili. Saj nisva verjela, seveda.

Slišal sem, da si stavila na naklepni uboj.

Saj me poznaš. Rada stavim na najmanjšo možnost.

Še sreča, da tu nisi imela prednosti. Tako kot pri sprejemnih izpitih.

Kaj pa govoriš?

Mislila si, da si previdna, ampak govorice se širijo.

Če bodo prišle na ušesa pravim,

bo šla Chelsea lahko samo na državni kolidž.

Kako lahko to veš?

- Tega ne moreš vedeti. - To ni tvoje področje.

Ni hujšega, kot nekdo, ki ne ve, česa ne ve. Ti pa nimaš pojma.

Lahko gre na katerikoli kolidž v ZDA, samo na Princeton ne.

- Mi groziš? - Pa še kako.

Hvala.

- Hvala. - Hvala vam.

Takole gre… Garaš, da si ustvariš življenje, kakršnega naj bi želel.

Nekega dne ti ga vzamejo.

Takrat spoznaš, da je velika razlika med garanjem in bojem za življenje.

Nikoli se ti ni bilo treba boriti. Saj se niti nisi znal.

Ko pa se, si presenečen, da zmagaš.

Zmaga bi moral biti sladka, kot odrešitev, potrditev in zmaga obenem.

Toda nekaj se je spremenilo. Na pladnju ti ponujajo staro življenje.

Zlahka bi skočil nazaj na hrčkovo kolo in začel teči.

JEBEŠ BRUCEA

Sranje.

Susie.

Kaj si naredil?

- Poslušaj… - Ne! Kaj si naredil, jebenti?

Ko si zaližeš rane,

se nehaš jeziti na svet in nehaš reševati ljubljene,

se moraš iskreno vprašati, ali bi bil res rad tak kot prej.

Kajti kruta resnica je, da ko enkrat vidiš kaos za zaveso,

predstave nikoli več ne gledaš enako.

Toda zdaj,

prav zdaj, je čas, da se vrneš na delo.

ČE VI ALI KDO, KI GA POZNATE, POTREBUJE POMOČ,

POJDITE NA APPLE.COM/HERETOHELP

Prevedla Lorena Dobrila

Preuzeto sa www.titlovi.com