Afrikaans
Akan
Albanian
Amharic
Arabic
Armenian
Azerbaijani
Basque
Belarusian
Bemba
Bengali
Bihari
Bosnian
Breton
Bulgarian
Cambodian
Catalan
Cebuano
Cherokee
Chichewa
Chinese (Traditional)
Corsican
Croatian
Czech
Danish
Dutch
Esperanto
Estonian
Ewe
Faroese
Filipino
Finnish
French
Frisian
Ga
Galician
Georgian
German
Greek
Guarani
Gujarati
Haitian Creole
Hausa
Hawaiian
Hebrew
Hindi
Hmong
Hungarian
Icelandic
Igbo
Interlingua
Irish
Japanese
Javanese
Kannada
Kazakh
Kinyarwanda
Kirundi
Kongo
Korean
Krio (Sierra Leone)
Kurdish
Kurdish (Soranî)
Kyrgyz
Laothian
Latin
Latvian
Lingala
Lithuanian
Lozi
Luganda
Luo
Luxembourgish
Macedonian
Malagasy
Malay
Malayalam
Maltese
Maori
Marathi
Mauritian Creole
Moldavian
Myanmar (Burmese)
Montenegrin
Nepali
Nigerian Pidgin
Northern Sotho
Norwegian
Norwegian (Nynorsk)
Occitan
Oriya
Oromo
Pashto
Portuguese (Brazil)
Punjabi
Quechua
Romansh
Runyakitara
Russian
Samoan
Scots Gaelic
Serbian
Serbo-Croatian
Sesotho
Setswana
Seychellois Creole
Shona
Sindhi
Sinhalese
Slovak
Slovenian
Somali
Spanish
Spanish (Latin American)
Sundanese
Swahili
Swedish
Tajik
Tamil
Tatar
Telugu
Thai
Tigrinya
Tonga
Tshiluba
Tumbuka
Turkish
Turkmen
Twi
Uighur
Ukrainian
Urdu
Uzbek
Vietnamese
Welsh
Wolof
Xhosa
Yiddish
Yoruba
Zulu
�ivimo v ra�unalni�ko programirani realnosti,
kar vidimo le ob spremembah spremenljivk,
saj se takrat zgodi sprememba v na�i realnosti.
�e se vam ta svet zdi slab, bi morali videti druge.
Ko je pisatelj znanstvene fantastike Philip K. Dick dobil zamisel,
da je ves svet ra�unalni�ki program
in da �ivimo v simulaciji,
je oblikoval osnovo za eno najvplivnej�ih sag
v zadnjih 20 letih.
Matrico.
Danes pa je realnost na ravni te zamisli, ne?
Ra�unalniki so postali na�i dodatki,
avatarji nam omogo�ajo drugo �ivljenje v navideznem svetu,
�e beseda "matrica" je del na�ih besedi��.
Spra�ujemo se, ali ne �ivimo �e v matrici.
S �tirimi filmi je Matrica presegla kinematografijo
ter postala kulturni in sociolo�ki pojav.
Filmi so prikazali izzive
in tesnobnost digitalne dobe na edinstven na�in.
Izjemno je vplivala na na�o generacijo.
Povezano, hibridno generacijo, ki ves �as dvomi o realnosti
do to�ke paradoksa.
MATRICA GENERACIJA
Prihajamo iz osemdesetih, odra��ali smo s televizijo in prvimi videoigrami,
vendar brez mobilnih telefonov in spleta.
�tevilnim je bil blizu melanholi�ni grunge skupine Nirvana
ali pa surovi Rage Against The Machine,
oboje protestni skupini, kriti�ni do ameri�kega �ivljenjskega sloga.
Ob prihodu prve Matrice smo bili sumni�avi,
pri�akovali smo banalno akcijsko uspe�nico po preizku�eni formuli.
Toda dobili smo resni�no skrivnosten film.
Ob odhodu iz kina si je film vsak razlagal druga�e.
Kot Neo smo se spra�evali, kaj se nam je pravkar zgodilo.
Film je povzro�il estetski �ok, ki je bil nekak�en izziv.
Poleg tega je bila glasba v filmu iz na�e generacije, kar nam je bilo v�e�.
Marca 1999 smo se bali ra�unalni�ke katastrofe.
Tako imenovani hro�� "Y2K" je grozil z vsesplo�no apokalipso,
�e ra�unalniki ne bi mogli prestopiti v tretje tiso�letje.
�eprav se ni� ni zgodilo in stroji niso prevzeli sveta,
bi takrat prvi� digitalna tehnologija
globalno lahko spremenila realnost.
IZREDNI SESTANEK SVETOVNIH VODITELJEV V ZN
Matrico sta re�irali sestri Wachowski.
Film prikazuje distopijo, v kateri umetna inteligenca zasu�nji ljudi
in jih vzgaja zaradi energije.
Stroji zadr�ujejo ljudi v Matrici
ter ustvarjajo simulirano realnost ali iluzijo.
Borci proti sistemu, skupina upornikov v poru�enem svetu,
vdre v virtualni svet, da bi prevzeli nadzor nad realnostjo.
Notri smo.
V zgodbi vidimo prebujanje Nea, hekerja, ki ga igra Keanu Reeves.
Njegov duhovni vodnik Morpheus ga postavi pred zahtevno odlo�itev.
Bo podvomil o tem, kar misli, da je realnost?
Vzemi modro tableto in zgodbe bo konec.
Zbudil se bo� v postelji in verjel bo�, kar bo� hotel.
Vzemi rde�o tableto in ostal bo� v �ude�ni de�eli,
jaz pa ti bom pokazal, kako globoko sega.
Zapomni si, nudim ti samo resnico, ni� ve�.
To ni res.
Kaj je realnost? Kako jo definira�?
Ob potovanju junaka
film prou�uje odnos med ljudmi in stroji,
pa tudi poroznost med realnim in navideznim.
Neu ne uspe lo�evati resnice in la�i.
Je on Tisti, tako kot mislimo, ali je le obi�ajen �lovek?
So stroji poosebljenje zla ali so tak�ni kot on?
Film je postal svetovna uspe�nica.
Osvojil je �tiri oskarje in spro�il serijo animiranih filmov,
ki so jih re�irali najbolj�i re�iserji tega �anra...
Animatrica.
Film je imel dve nadaljevanji,
"Reloaded" in "Revolucija".
Univerzum Matrice se je �iril s stripi
in videoigrami.
Razvijali so ga kot ve�medijski projekt in dela so se dopolnjevala.
Matrica je postala raz�irjeni univerzum, tako kot njen predhodnik...
VOJNE ZVEZD
To �e ni vse. Obe sagi obravnavata filozofske teme
s pomo�jo junakov, ki morajo odkriti sami sebe.
Ni posku�anja.
Vojne zvezd so pozivale k hladni vojni
s svojim bojem dobrega proti zlemu galakti�nemu imperiju,
Matrica pa je posledica �asov, ko je tehnologija
vodila k najbolj�im in tudi najslab�im izidom.
Devetdeseta so bila polna tesnobe do tehnologije.
V filmu "Zadnji dnevi" so ljudje lahko snemali zlo�ine
neposredno s svojo mo�gansko skorjo.
"Kosec" nas je prvi popeljal na potovanje po navidezni resni�nosti.
Kot glavni lik v "Trumanovem showu",
ki je od rojstva ujet v resni�nostnem �ovu.
Bolj nam pomagajo stroji, bolj izgubljamo nadzor nad �ivljenjem.
Toda v povezavi z Matrico je nekaj posebnega.
Kot Neo uporablja program, da svoj avatar nau�i borilnih ve��in.
Matrica je na neki na�in raz�irjen film,
poln popkulture tistih �asov.
Mislim, da mu je v�e�. Bi �e? -Ja.
Na sago je vplivala kiberpunkovska znanstvena fantastika,
najprej z "Iztrebljevalcem" Ridleyja Scotta po zgodbi Philipa K. Dicka.
Deckard se bori proti replikantu, androidu, ustvarjenem po �loveku.
Neo se, po drugi strani, bori proti agentu Smithu,
ki prevzame �love�ko obliko, �eprav je ra�unalni�ki program.
Vizualni navdih je tu "tech noir",
ki povezuje znanstveno fantastiko z "noirom".
"Mesto teme" je primer tega �anra.
Nekatere sete iz tega filma so uporabili v Matrici.
Film sloni tudi na referencah iz stripov,
predvsem na ilustracijah Granta Morrisona iz "Invisible",
ki so postali neposredni navdih.
Matrica prav tako uporablja navdihe iz Azije.
To je prvi film, ki si odkrito izposoja iz japonskih animejev,
predvsem iz "Ghost in the Shell",
ki je navdihnil grafiko
in s tem medsebojni vpliv med organskim ter mehanskim.
Filmska razli�ica iz leta 2017 je ohranila dolg originalne umetnine.
Tudi v Matrici je telo oklep, ki ga je mogo�e zamenjati.
Tudi reference na hongkon�ke akcijske filme so o�itne.
Liki lahko nadzirajo �as.
Lahko ga pospe�ijo ali upo�asnijo kot v filmih Johna Wooja,
mojstra tega �anra.
Znani so po�asni prizori streljanja v "The Killer",
"Hard-Boiled" in "Brez obraza".
V Matrici so dobili novo slogovno dimenzijo z brezte�nostnimi telesi.
Yuena Wooja Pinga, vodilnega hongkon�kega filmarja,
so prosili, naj na�rtuje boje v slogu videoiger.
Charlie Rose, vodilni novinar PBS-ja, je leta 2003
posvetil poseben program tej sagi,
�e preden so predstavili tretji del.
Trije glavni igralci in producent so razpravljali o pojavu Matrice,
�e posebej o povsem novem pristopu do borilnih ve��in.
Igralci so sami odigrali vse prizore boja.
Vsak lik v svojem slogu.
Kaj je "�korpijonova brca"?
Ping mi je dal to brco, imenovano "�korpijonova".
Brcnem sovra�nika �ez svojo glavo.
Vsi smo dobili poteze, svoje zna�ilne poteze.
Agent Smith je zelo agresiven in rad udarja.
Keanu ima trojno brco.
Dvigne se in vedno sledi trojna brca.
Moj je "orel", ko se tako dvignem.
Te poteze so definirale na�e like.
Velik uspeh Matrice je preplet dveh univerzumov
v povsem skladno celoto.
Vrhunec je kultna vizualna in zvo�na estetika.
Matrica je za�ela novo obdobje ra�unalni�kih posebnih u�inkov,
ki so se nadaljevali po vrhunskih u�inkih v "Terminatorju 2"
in pristnih dinozavrih Stevena Spielberga.
Kot pri junakih v "Jurskem parku"
film sloni na na�i razdeljenosti na podro�ju tehnologije.
Lahko poskusimo �e enkrat.
Sovra�im ra�unalnike.
Jaz tudi.
Za Matrico so imeli omejen prora�un v vi�ini 60 milijonov dolarjev,
druge uspe�nice iz tistih �asov, kot je "Armagedon",
pa so bili ve� kot dvakrat dra�ji.
Za film so prou�ili nove tehnike, denimo u�inek upo�asnjenega naboja,
ki je postal za��itni znak filma.
Matrica je navdihnila vrsto filmov.
Ti filmi so prav tako nadzirali �as z digitalnimi u�inki.
"Charliejevi angel�ki",
�partanci v filmu "300"
in ustavljeni naboji v filmu "Iskan".
Tu je �e Lisbeth Salander v sagi "Millenium",
ki se ne razlikuje zelo od Trinity.
Obe sta pank upornici, vrhunski hekerki in voznici.
S kombinacijami parodij na "Film, da te kap", "Simpsonove" in "Shreka"
je film postal klasika pop kulture.
V Babylonu je 23 let pozneje Matrica pri�la v panteon
sedme umetnosti ob Meliesa, Chaplina, Bergmana, Kubricka in Camerona.
D. Chazelle, rojen leta 1985, predstavi svojo razli�ico filmske zgodovine.
Z neskon�nim univerzumom, napredno zgodbo in vrhunsko estetiko
je bil vpliv trilogije fantasti�en.
Matrica je zdru�ila ljubezen do stripov,
borilnih ve��in in filozofije.
Joel Silver je edinstven producent.
Mo� tega nenavadnega troj�ka, ki ga je ustvaril s sestrama re�iserkama,
je omogo�il Matrici o�iviti akcijski �anr
in postati pionir intelektualnih uspe�nic.
Ko ga je Charlie Rose vpra�al,
kar je takrat zanimalo vse,
je Silver pojasnil, kako sta sestri Wachowski zdru�ili
definirane vplive.
Kaj mislite, zakaj je imel ta film tak vpliv?
Film, ki je postavil smer za prihodnost.
Ker sta onidve na izjemen na�in
povezali vse te vplive, ki ustvarjajo ob�utek,
da obstaja druga�en na�in ustvarjanja,
novi na�in, kako povedati zgodbo,
novi na�in rabe u�inkov, kot ga prej ni bilo.
In ob�instvo je hotelo nekaj ve�
kot le akcijski film,
kakr�nih sem posnel veliko.
Matrica je osupljiva, ker nas nagovarja, odzvanja v nas.
To mora� pustiti, Neil.
Kot za Nea je izkusiti film resni�no odkritje.
Osvobodi svoj um.
Spodbuja nas v osvobajanje uma, novo tolma�enje realnosti,
spreminjanje in preseganje realnosti.
Predpona "trans" ni trivialna, ko gre za prve transspolne filmarje.
Lana in Lilly sta spremenili spol
�ele po tretjem delu Matrice.
Bolj kot karkoli drugega "trans" pomeni odhod naprej,
naprej od tega, kar jemljemo samoumevno.
Natanko to je zna�ilno za sestri Wachowski, ki sta odra��ali v 70-ih.
Na splo�no sva otroka 20. stoletja,
kar pomeni, da naju privla�i originalnost.
Vedno naju je najbolj privla�ila.
Vedno naju je navdu�evalo videti nekaj druga�nega,
nekaj, �esar �e nisva videli.
�e pomislite na Vojne zvezd, Indiano Jonesa, Aliena in Terminatorja,
so zasnovani na originalnem materialu, napisanem za film.
Napisanem, da bi nastal film.
Odra��ali sva v kulturi,
kjer so naju privla�ile stvari,
ki �e niso bile povedane ali videne.
Matrica je neposredno povezana s �estdesetimi in sedemdesetimi.
Mladi so se emancipirali, odvrgli so okove preteklosti,
gibanja novih kultur pa so razmi�ljala o novih povezavah
z drugimi ljudmi in svetom.
Sem Peter Fonda.
Pravkar smo kon�ali film, ki smo ga posvetili
najbolj komentiranemu pojavu, LSD-ju.
Psihedeli�nost nas je spodbudila v razmislek o realnosti,
najve�krat z uporabo mamil, kot sta LSD in meskalin.
S haluciniranjem je mogo�e povezati sanje in realnost.
Na za�etku Matrice se Neo zbudi
in drugi tip mu �e ponuja "trip".
Trdi, da je meskalin edino pravo mamilo.
Si imel kdaj ob�utek,
da ne ve�, ali si buden ali �e sanja�?
Ves �as ga imam. To je meskalin. Edini na�in za polet.
V naslednjem kadru vidimo tetova�o belega zajca,
kot je bil Ali�in vodnik v Alici v �ude�ni de�eli.
Zamujam!
Roman Lewisa Carrolla, ki ga je Disney adaptiral l. 1951,
je osnovni izdelek psihedeli�nosti.
Moram ven. -Saj si zunaj.
Kaj? -Sama se prepri�aj.
To sem jaz. Spim.
Prikazuje vrsto halucinacij,
budne sanje, ki nam lahko dvignejo zavest in nas osvobodijo.
Prosim, zbudi se. Alica!
Celotna saga Matrica citira to umetnino.
Predstavlja jo kot zgodbo o u�enju,
ko gre Neo dobesedno skozi ogledalo, da bi odkril realnost.
Kako prepozna� razliko med svetom sanj in realnostjo?
Psihedeli�nost je vplivala na znanstveno fantastiko,
�e posebej v klasiki "2001: Vesoljska odiseja".
Kot dodatek psihedeli�nemu tripu na koncu
je kultni film Stanleyja Kubricka
predvidel scenarij Matrice
s pomo�jo zloglasnega superra�unalnika HAL-a, ki izda �loveka.
Hal, me sli�i�?
Odpri vrata kupole, Hal.
Oprosti, Dave. �al ne morem.
Philip K. Dick, ki je priznal, da je pisal pod vplivom mamil,
je �el korak naprej na predavanju leta 1977.
Zamisel je bila, da je to, da odpove realnost,
potrditev, da je realnost le iluzija.
�ivimo v ra�unalni�ko programirani realnosti,
kar prepoznamo samo ob spremembi spremenljivk,
ko se zgodi sprememba v na�i realnosti.
Kaj je to?
Spremembo spremenljivke, napako v matrici,
popolno prika�ejo, ko Neo dvakrat vidi isto ma�ko.
Deja vu.
To pomeni, da so stroji odkrili upornike.
Deja vu je obi�ajno napaka v matrici.
Zgodi se, ko nekaj spremenijo.
�e si psihedeli�nost znova razlaga realnost z mamili,
si jo ra�unalni�ka tehnologija z navidezno resni�nostjo.
LSD je bil klju�ni del duha Silicijeve doline.
Takrat je pionir ra�unalni�ke umetnosti, John Whitney,
ustvarjal vizualne pesmi z ra�unalniki.
Leta 1970 je posnel vrsto filmov za IBM in Caltech,
ki jih je poimenoval Matrix.
Psihedeli�nost in ra�unalni�ka revolucija sta povezani.
Esejist in guru LSD-ja, Timothy Leary, je videl osebni ra�unalnik
kot religijo prihodnosti.
Mislim, da vsako novo nestrinjanje z Bogom ustvari novo umetnost.
Ta nova umetnost,
novi verski jezik prihodnosti, bo elektronski.
V osemdesetih je bil
kibernetski svet vir vseh na�ih fantazij in upov.
Oglas za Macintosh sloni na estetiki Orwellovega 1984.
Ta film je posnel Ridley Scott.
Tu je totalitarno prero�tvo obratno,
saj vlada obljuba, da nas bodo ra�unalniki osvobodili, ne zasu�njili.
24. januarja bo Apple predstavil Macintosh.
Videli boste, zakaj leto 1984 ne bo kot "1984".
Utopija digitalne revolucije je imela svetlo prihodnost.
Leta, ko so predstavili Matrico, je Tim Berners-Lee,
izumitelj svetovnega spleta, govoril s Charliejem Rosom
o humanisti�ni naravi spleta.
Rekel je, da spleta, kot ga poznamo danes, ne bi bilo,
�e bi ga razvili kot zasebni sistem.
Ko prosite kogarkoli, ki ima podatek,
naj mu doda tisti "http" oziroma URL,
ga prosite, da posreduje ta podatek.
To ni kar tako.
Zato mora biti ta podatek v univerzalnem prostoru.
�e je podatek pomemben, mora biti dostopen.
Ne morete imeti splo�ne pro�nje, potem pa postavljati omejitve.
Ne morete re�i, da je to va� zasebni sistem.
Tako ne bi �lo.
Ta prostor za izmenjave in deljenje,
brezpla�en in na voljo vsem, omogo�a proteste.
Leta 1999, nekaj mesecev pred Matrico,
je izbruhnila bitka za Seattle.
Med tretjo konferenco SZO,
ki je bila takrat v teku,
so izbruhnili protesti proti krivicam gospodarske globalizacije.
V Seattlu so se med prvimi mobilizirali
in mednarodno uskladili na spletu.
Prisotnih je bilo ve� kot 400.000 ljudi.
Kraj, kjer je nastal grunge, pa tudi Microsoft in Amazon,
je bil tudi kraj prvega gibanja,
organiziranega s pomo�jo spleta.
To je bil za�etek alternativne globalizacije,
ki je sanjala o odgovornem in po�tenem kapitalizmu.
"Klub golih pesti" je to prikazal s svojim shizofreni�nim
in paranoi�nim junakom, ki halucinira.
Spoznal si me v zelo �udnem trenutku mojega �ivljenja.
Hotel je uni�iti potro�ni�tvo in spraviti banke z obli�ja sveta.
Film sester Wachowski ima tudi politi�no dimenzijo.
Prikazuje boj manj�in proti zatiralcem.
To je bistvo dirk. Ne gre za voznike ali avte.
Gre za mo� posameznika in mo� denarja.
Takih zlorab ne bom trpela.
Vstanite!
"V kot vro�e ma��evanje" je leta 2006 re�iral njun asistent, J. McTeigue,
opisuje pa upor proti fa�isti�ni dr�avi.
Film je postal simbol dr�avljanske nepokor��ine
in dal novi obraz hekerjem Anonymous.
Navdih je v sedemdesetih in nezaupanju v tehnologijo devetdesetih
�rpala trilogija Matrica, ki je nastala sredi digitalne revolucije.
Trilogija nas je opogumljala, naj si ogledamo red in podvomimo
o realnosti ter ustvarila vrsto nasprotujo�ih si u�inkov,
okrepljenih v svetu, kjer prihodnost
postaja �edalje bolj negotova.
Vem, da si tam. Zdaj te �utim.
Vem, da se boji�. Boji� se nas. Boji� se spremembe.
Ne poznam prihodnosti. Nisem ti pri�el povedat, kako se bo to kon�alo.
Pri�el sem ti povedat, kako se bo za�elo.
In tem ljudem bom pokazal to, kar no�e�, da vidijo.
Pokazal jim bom svet brez tebe.
Svet brez pravil in nadzora, brez mej in omejitev.
Svet, kjer je vse mogo�e.
Tebi prepu��am odlo�itev o tem, kam potem.
Med Matrico I in Matrico II
je napo�ilo novo tiso�letje ob trku ognja in jekla.
11. septembra 2001 so d�ihadisti ugrabili dve letali
in z njima poleteli v stolpa Svetovnega trgovinskega centra,
simbola ameri�ke mo�i.
Najvplivnej�i film o katastrofi ni bil v kinih,
zgodil se je v realnosti. Realnost je presegla fikcijo.
Tak�ne dr�ave in njihovi teroristi�ni zavezniki sestavljajo os zla.
Ogro�ajo svetovni mir, ko i��ejo oro�je za mno�i�no uni�enje.
Boj proti zloglasni "osi zla" je upravi�evala vse,
tudi �isto la�, da je oro�je za mno�i�no uni�enje v Iraku,
�eprav so hoteli samo strmoglaviti Sadama Huseina.
Prava vojna je bila podobna navidezni.
Posneli so jo kot videoigro, z infrarde�imi kamerami
z zelenimi odtenki, ki spominjajo na Matrico.
Med la�mi in resnico so za�ele nastajati teorije zarote.
Nekaj ur po napadu so se za�ele �iriti govorice na spletu.
Po zaslugi forumov, blogov in dru�abnih omre�ij
je vsak lahko objavljal podatke.
Potrebovali ste samo mnenje in ob�instvo.
To je bil splet 2.0.
Trilogija Matrica je postala kultna klasika,
�ifrirana serija, ki morda nudi odgovore tistih �asov.
�e ste iskali dovolj dolgo, ste lahko na�li prero�ka sporo�ila.
Kot vidite, vas spremljamo �e nekaj �asa, g. Anderson.
Neov potni list denimo pote�e 11. septembra 2001.
Ugibamo lahko o imenu zgradbe, kjer je bil Morpheus,
na kateri so �rke MMI, kar je z rimskimi �tevilkami 2001.
Vse je postalo znak, vse je lahko imelo pomen.
Skrivnost je bila �e ve�ja, ker sestri Wachowski
svojega dela nista komentirali.
Na snemanju oddaje Charlieja Rosa njiju ni bilo,
kar je �udno glede na uspeh filma.
Igralci so postali predstavniki in spo�tovali so �elje re�iserk,
da nikoli ne poenostavljajo sporo�ila za ob�instvo.
"Time" je uvrstil film na naslovnico, onidve pa nista hoteli govoriti.
Ho�eta, da ljudje razmi�ljajo sami. No�eta...
Jih voditi.
Ja. Ho�eta, da imajo ljudje domi�ljijo.
Marsikaj razli�nega lahko dobi�,
ljudje film do�ivljajo razli�no.
To je zanju pomembno.
Pomembno je zanju, da ljudje dobijo, kar ho�ejo.
No�eta tega definirati zanje.
Ho�eta, da ljudje definirajo sami.
Tolma�enja so �la tako dale�,
da so odkritja drugega in tretjega dela ostala neopa�ena.
To ni mogo�e. Prero�tvo...
To je bila la�.
Namen programa nikoli ni bil karkoli kon�ati.
To je sistem nadzora.
Odkrili smo, da so program, upor
in prero�tvo zgolj �e ena iluzija.
�al mi je.
Program, ki ga je ustvarila matrica, da bi ohranjala upanje ljudi in red.
Toda to obdobje je prevzelo zgodbo.
Kako pri�akuje�, da ti bom po vsem, kar se je zgodilo, verjel?
Ne pri�akujem. Pri�akujem to, kar sem vedno pri�akovala.
Da se sami odlo�ite.
Takrat so se vrstili politi�ni �kandali,
ki so bili zaradi spleta dele�ni ve� pozornosti.
Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange je delil tajne voja�ke dokumente,
ki so razkrili vojne zlo�ine.
Nato je skrivni �vi�ga�, ki �ivi v Hongkongu,
razkril ob�irni ameri�ki in britanski sistem za nadzor.
Boj Edwarda Snowdna prikazuje film "Citizenfour".
Kot Morpheus je tudi on �ivel v sistemu,
v tem primeru Cijinem in NSA-jevem, ter nas posku�al predramiti,
da bi razumeli, da nas sistem
spremlja prek na�ih naprav.
Mar to ni vredno boja?
To, kar je opisal novinarju, je zvenelo distopi�no.
V ZDA, pa tudi drugod, obstaja infrastruktura,
ki jo je NSA postavila s pomo�jo drugih vlad
za prestrezanje vsakr�ne digitalne
in radijske komunikacije.
To je zelo nerazumljivo. -Ni znanstvena fantastika.
Sodelovalni in bratski splet
obstaja ob svojem hudi�evem tekmecu.
Demokratizacija informacij je omogo�ila
precej�njo kolektivno inteligenco, a ustvarila �e nasprotni pojav,
mno�i�no izgubo dejstev.
Resnica postaja samo mnenje.
Splet zdru�uje in pomirja, a spodbuja tudi delitve in nestrinjanje.
Eno najpomembnej�ih vpra�anj je,
kako najti tisto dobro v svetu z milijonom govorcev?
Kot Snowden in Assange, ki so ju izgnali,
je tudi Aaron Swartz leta 2011 pla�al visoko ceno.
Na spletu je brezpla�no objavil ve� milijonov znanstvenih �lankov.
Branilca svobodne kulture je ameri�ki sistem obto�il
z gro�njo 35 let zaporne kazni in milijonom dolarjev globe.
Zaradi pritiskov je pri 26 letih naredil samomor
mesec dni pred sojenjem.
Berners Lee izkazuje �ast �loveku, ki je hotel raz�iriti prvotni
svobodnja�ki duh spleta.
Aaron je mrtev. V tem norem svetu smo izgubili mentorja, stare�ino.
Hekerji za pravice, izgubili smo enega svojih.
�e kar je bilo jasno, postaja nejasno
kot sporo�ila za rde�o in modro tableto.
Vrednote se spreminjajo in zdaj jih sprejema ameri�ka desnica.
Novinarka CNN-ja, Laurie Segall, se je posvetila znanemu prizoru iz Matrice,
iz katerega je nastala alternativna resnica.
Rde�a tableta je postala sinonim za ljudi, ki verjamejo, da so mo�ki
v dru�bi diskriminirani, ne pa �enske.
To, kar se je za�elo kot svetovalnica za osvajanje, je postalo radikalno.
Vzeti rde�o tableto pomeni sprejeti,
da je vse, kar so ti povedali o dru�bi,
spolu, rasi in politiki, la�.
Svet je postal klepetalnica. Mi smo lastni avatarji.
Onkraj omre�ja postajamo tisti, ki smo v omre�ju.
Po zaslugi Facebooka, Twitterja in drugih gigantov
se ljudje lahko izra�ajo in povedo svoje mnenje.
Vsak v svojem koti�ku, mehur�ku, matrici.
Poveli�evanje se je za�elo leta 2016 z izvolitvijo Trumpa za predsednika.
Rodil se je v poslovni dru�ini in zaslovel v oddaji "Pripravnik".
�ivjo, dru�ba. -Pozdravljeni, g. Trump.
Odpu��en si.
Postal je 45. predsednik ZDA, predvsem po zaslugi dru�abnih omre�ij.
Z njim je zmeda med resnico in la�mi dosegla vrhunec
in pojem la�nih novic obrnila proti medijem.
Ne bodite nesramni. -Imate vpra�anje?
Ne bodite nesramni.
Ne boste dobili vpra�anja. La�ne novice ste.
Na�elo je preprosto. La�ne novice so tiste, s katerimi se ne strinjam.
Tako je razdelil dr�avo, da je zdru�il dve strani.
Za njegove tekmece je on uspe�ni agent Smith.
G. Anderson, dobrodo�li spet.
Kot Neov sovra�nik, program, ki je prevzel Matrico.
Za privr�ence pa je on Morpheus, tisti, ki vodi Nea,
obljublja konec sistema
in spodbuja ljudi na za�etku Matrice Reloaded.
Nocoj se ne bojimo.
Na koncu se je zgodilo, kar se je moralo. Januarja 2021 so,
omamljeni z rde�imi tabletami, Trumpovi privr�enci izvedli dr�avni udar.
�li bomo do Kapitolskega gri�a,
podprli bomo na�e pogumne senatorje, kongresnike in kongresnice.
Dr�ave si ne bomo vzeli nazaj �ibki.
Pokazati morate mo�, biti morate mo�ni.
Prepri�ani, da je Joe Biden ukradel volitve,
so napadli Kapitolski gri�.
To je bil vrhunec 20-letne protikulture zoper sistem
in obratno tolma�enje Matrice.
Nenadoma za�ne� dvomiti.
Pa �e Trump in desni�arji nekaj dolgujejo sagi Matrica?
Pa �e je uporni�ka in napredna trilogija
kljub vsemu podpihovala desni�arski ogenj?
�e je �as za smrt, bomo umrli.
Toda �e bomo morali dati �ivljenja zaradi teh barab,
jim bomo prej pripravili pekel!
�e huje je, da so nekaterimi med nami la�i ljub�e kot resnica.
Tak�en je Cypher, izdajalski negativec iz prvega filma.
Vem, da ta zrezek ne obstaja.
Vem, ko ga vtaknem v usta,
Matrica govori mojim mo�ganom, da je okusen in so�en.
Ve�, kaj sem ugotovil?
Nevednost je bla�ena.
Kot v kiberpankovskih zgodbah
so velika podjetja ne le sodelujo�i,
temve� pravi zmagovalci tega kaosa.
Mar ni Elon Musk, tajkun in lastnik Paypala, Tesle, SpaceXa in Twitterja,
podpiral Trumpa?
Prav tisti Musk, ki poveli�uje transhumanizem,
izbolj�evanje ljudi s tehnologijo
in tisti, ki se �ali z mamo na snemanju Saturday Night Liva.
Videoigro o vesolju ste spremenili v realnost.
Pomislite, da je na�a realnost morda videoigra,
mi pa smo samo ra�unalni�ke simulacije,
ki jih igrajo najstniki na nekem drugem planetu.
To je veliki Elon.
Kot njegovi bogati kolegi iz Silicijeve doline
se tudi on pripravlja na apokalipso in na�rtuje razko�ni bunker.
Nikoli se ne ve...
Ko sta se Musk in Trumpova h�i sprla na Twitterju,
je z rde�o tableto kot simbolom
Lilly prekinila molk sester Wachowski
in se odzvala s tvitom, ki ne bi mogel biti jasnej�i.
"Oba se jebita." -To niso bile zadnje besede sester
niti njuno zadnje umetni�ko izra�anje.
Matrico so si prisvojili vsi,
tudi za ogla�evanje avta
med najve�jim �portnim dogodkom v ZDA, Super Bowlom.
Naj vama povem, zakaj sta tu.
Svet razko�ja so nam postavili pred o�i,
da bi nas zaslepil in ne bi videli resnice.
Samo avto ho�eva.
Z modrim klju�em se lahko vrneta v znano razko�je.
Z rde�im klju�em razko�ja nikoli ve� ne bosta gledala na enak na�in.
Lana je re�irala zadnji del tega, kar je postalo tetralogija,
ter nadaljevala sestrino vztrajnost zaradi napa�nega tolma�enja Matrice.
"Matrico: Obuditev" so predstavili leta 2021.
Pa zdaj? Stvari so se spremenile. Tr�i��e je zahtevno.
Gotovo razumete, zakaj so se pri Warner Brothers,
odlo�ili posneti nadaljevanje trilogije.
Kaj?
Vem, da si rekel, da je zgodba zate kon�ana.
Toda zgodbe se nikoli ne kon�ajo, kaj?
Kot v resni�nem svetu
se zgodba v filmu dogaja 20 let pred prej�njim delom.
Tokrat je Matrica v lahkotnej�em pop slogu
in precej manj v kiberpankovskem, da bi la�je nadzirala ljudi.
Soundtrack je �e vedno psihedeli�en z "White Rabbit" Jefferson Airplanov.
Obujeni in depresivni
Neo je zdaj programer videoiger za podjetje v lasti Warner Brosa.
Trilogija ni ni� drugega
kot serija iger v Matrici.
Tako priljubljene so,
da podjetje ho�e prisiliti Nea v �etrto epizodo.
Znova spremeniti svet iger.
Mislila sem, da bi bilo zabavno vklju�iti sebe
in svoje izku�nje v ubogega Thomasa Andersona.
Barvit videz analitika,
ra�unalni�ki piflarji...
Piflar sem. Kje je moj stroj?
Mokasini g. Smitha...
G. Anderson!
Razli�nost zaposlenih pri Deus Machini, marketin�ki hipsterji...
Matrica o�itno sloni na... -Trans politiki.
Kriptofa�izmu.
To je prispodoba... -Za kapitalisti�no izkori��anje.
Tudi oni so generacija Matrice.
Toda odlo�ili so se biti del sistema.
Z vsemi temi zgodbami v zgodbah
Lana razkrije golo resnico. Do vratu smo se pogreznili v Matrico.
Vzeli so tvojo zgodbo,
nekaj, kar je veliko pomenilo takim, kot sem jaz,
in jo spremenili v nekaj trivialnega.
Matrica
oboro�uje vsako zamisel in vsake sanje,
vse, kar je za nas pomembno.
Predvsem je film prilo�nost, da Lana obudi to,
kar je bilo vedno srce Matrice
in celotnega opusa sester Wachowski. Vrednost ljubezni.
Ljubezen zdru�uje ljudi, kdorkoli �e so,
hkrati pa je lahko tudi oro�je emancipacije in upora.
Se poznava?
Uporni�ka ljubezen Trinity in Nea v Matrici
je tudi v drugih filmih sester Wachowski. V filmu "Bound"
strast junakinjama Violet in Corky
omogo�i pobeg iz sveta, ki ga nadzirajo mo�ki,
in premagati svoje stanje.
Dovolj imam.
Ho�em novo �ivljenje.
Vidim, kar sem �akala, a tega ne zmorem sama.
V "Speed Racerju", adaptaciji kultnega japonskega animeja,
ki je postala eksperimentalni film,
se Speed in Trixie skupaj borita proti uni�ujo�i mo�i denarja.
Pravite, da vozim bolje kot ve�ina mo�kih.
Zdaj ni �as, da to dokazuje�. -Zakaj ne?
Prenevarno je.
Zame, zate pa ne, kaj?
Tak�ne teme so tudi pri uporni�kih parih
v filmu "Atlas oblakov" v ve� kombinacijah.
To sta Jupiter in Caine v filmu "Jupiter v vzponu"
v boju, da bi re�ila �love�tvo.
Osem likov v Netflixovi seriji "Sense Eight"
je povezanih skozi prostor in �as.
Kakorkoli se bo� odlo�ila, tega ti ne bo treba narediti sami.
Tudi ljudje in stroji se lahko pove�ejo.
Matrica Revolucija, tretji del,
vodi proti premirju med ljudmi in stroji.
Za re�iserki transhumanizem ni "trans" humanizem.
Re�evanje Trinity v "Matrici: Obuditev"
vodi "trans" filozofijo proti logi�nemu sklepu.
Si pripravljena? -Ja.
Ob posebnih u�inkih junakinjo re�ijo zdru�ene mo�i ljudi,
programov in strojev, ki sodelujejo.
Ne.
Ustavite jih!
Transspolnost, �eprav transgresivna,
je v filmih sester Wachowski
od za�etka, prav tako kot predpona "trans".
Tetralogija Matrica je njen za��itni znak.
Na Lano gledajo kriti�no
zaradi najinih trans mnenj in tranzicije.
To je dobro, saj odli�no spominja na to,
da umetnost nikoli ni stati�na.
Dokler so zamisli o identiteti in transformaciji klju�ni deli
najinega dela, je glavna osnova, da vse zamisli izvirajo v ljubezni.
Lana in Lilly govorita o temah,
ki spreminjajo dru�bene kodekse, naposled pa spremenita vrednote
v slogu poljuba Trinity in Nea, ki spominja na pravljico.
Me sli�i�?
Ljubim te.
Toda tokrat princesa prebudi spe�ega lepotca.
"Matrica: Obuditev" �e poslednji� zdru�i Trinity in Nea,
elektronska androgena junaka, ki sta z ljubeznijo
spremenila stroje v prvih treh delih.
Igralca Carrie-Anne Moss in Keanu Reeves sta se postarala,
toda na�in, kako se gledata, je pristen.
Ob�utek imate, kot da se spreminjata,
da se njuni fizi�ni telesi predajata digitalnim.
Kot bi s�asoma vzela del Matrice s sabo.
Digitalni polovici njunih obrazov dobita neskon�no dimenzijo.
Nekajkrat opazujeta jato ptic,
ki leti v formaciji.
Jata, ki spominja na oznake, ima edinstveno strukturo.
Ve� jih je,
manj posameznik vpliva na skupino
in manj mo�nosti je za razpad skupine zaradi manj�ega premika.
Lana, Lilly, Neo in Trinity ho�ejo, da spremenimo vedenje mno�ic,
da zakorakamo v neznano, destabiliziramo Matrico
in znova razmislimo o na�em digitalnem svetu.
Videli bomo, kaj bodo naslednji rodovi menili o resni�nosti.
Ve�erjal sem pri prijatelju, otroke ima.
Niso gledali Matrice.
Povedal sem, da je glavni lik v navideznem svetu
in odkrije, da obstaja resni�ni svet,
potem pa dvomi o tem, kaj je resni�no in kaj ni
ter ho�e izvedeti, kaj je resni�no.
Pun�ka me je vpra�ala: "Zakaj?"
"Kako to misli�?" sem vpra�al. "Komu mar, ali je resni�no," je rekla.
Vpra�al sem, ali ji je vseeno.
Rekla je, da ji je.
MEDIATRANSLATIONS
Can't find what you're looking for?
Get subtitles in any language from opensubtitles.com, and translate them here.