Original subtitles

ČRNO-BELA LJUBEZEN

24. DEL

Kaj počneš tu?

Kam greš? - Prvi sem te vprašal.

Jaz bom spraševal. - A res, gospod tožilec?

Samo sprehajam se. Je to nezakonito? - Je.

Razumem. Si tudi ti pijan?

Ne hodi tja. - Kam naj ne grem?

Tja, kamor si namenjen!

Abidin? - Aslı.

Abidin, si v redu?

Sedi.

Če sem v redu.

Ne vem.

Sem v redu?

Povej mi, kaj se je zgodilo.

Ti pa meni povej, kako naj bo človek v redu, če ga boli srce.

Lahko diha, če pravi, da umira?

Ferhat, na primer.

Zanj gora ni gora, če na vrhu nima snega.

Zanj ogenj ni ogenj, če mu ne ožge roke.

Upa, da mu je usojeno, da gre umret.

Povej mi, kako naj bo v redu?

Kaj to pomeni?

Kam je šel? Abidin, kaj to pomeni?

Saj sem ti rekel.

Rekel je, da gre umret, če je to njegova usoda. In odšel.

Sredi noči si se mi postavil na pot. Zakaj?

Ne hodi tja.

Razumem.

Jaz sem vstopnica do tvoje predčasne upokojitve.

Ne hodi tja, brat.

Pustite mojega brata!

Pustite mojega brata!

Pustite mojega brata! Pustite mojega brata...

Bratec moj!

Poslušaj.

Vsak si izbere svojo pot. - Rekel sem ti, da ne hodi tja.

Hvala.

Teta?

Nič ni.

Rekel je, da gre umret, če je to njegova usoda. In odšel.

Ni to malo preveč? - Za kaj? - Za vse.

Za vsak vdih.

Koliko sekund traja vdih? Kaj pa izdih?

Predolgo, ker je toliko stvari, ki jih moraš še izreči.

Mogoče ne bom nič več rekel. Ne bom mogel. - Prav.

Prav. Vsi so srečni in nobenih težav ne bo več. Točno tako.

Je to zadnje, kar mi boš rekla? - Ja.

Tudi prav.

Ne odhajaj! Ne pusti me spet samega!

Ne pusti me spet samega! Rotim te, ne hodi tja!

Ferhat, oglasi se.

Oglasi se.

Ne oglaša se, ne oglaša se. Grem. - Kam greš?

Poiskat Ferhata. - Veš, kje je? - Ne. - Kako ga boš našla?

Ne oglaša se. - Nekako ga bom že našla. Pokliči, če bo treba.

Kakšna ljubezen.

Tako skrbna si, teta.

Yiğit!

Yiğit!

Bratec! Bratec!

Bratec! - V redu je.

Kaj si naredil? - Rešil sem ti življenje! - Kaj si naredil?

Bi te lahko še kako drugače ustavil? - Dobro opravljeno!

Pokaži mi.

Pokaži. - Kaj naj ti pokažem? Ustrelil si me. - Pokaži mi.

Dobro si zadel! - Super.

Pusti. Pusti.

Prepoznaš kravato? - Kaj naj s kravato? Nehaj. Izgini!

Daj... - Pusti.

Lep dan. - Zdravo, gospod tožilec. Je že urejeno.

Gospod tožilec. - Ja? - To je za vas.

Kdo je prinesel? - Nekdo je pustil v sprejemnici. - Hvala.

Čestitke. - Hvala.

Tožilci nosijo kravate.

Kako bedno je to življenje. Res je bedno.

Človek še bratu ne more zaupati. Nisi tako pameten, kot si misliš.

Resnično. Stvar ni taka, kot misliš. Ne poznaš teh ljudi.

Hvala, ker me hočeš zaščititi,

a jaz moram zaščititi vso družino. Tudi tebe. Ti je to jasno?

Ne moreva sodelovati. Po ločenih poteh hodiva.

Ti greš svojo pot, jaz pa svojo. Pusti me. - Ne bom!

Ne greš! - Poberi se! - Čakajo te!

V smrt se podajaš! Zasegli bomo tovornjake. - Tega ne bom dovolil.

Tega ne bom dovolil. Umakni se! - Ne bom te poslal v smrt.

Nikamor ne greš! Tokrat te ne bom ustrelil v nogo!

Aslı. - Zdravo, Yiğit.

Veš, kje je Ferhat? Podaja se v neumnost. Lahko ga ustrelijo.

Ne skrbi, sem ga že jaz. - Kaj?

Hitro pridi ponj. - Kje pa sta?

V Zekeriyaköyu.

Aslı je na poti. Prestrelil sem ti gumo. - Kaj imaš z njimi?

Kaj imaš proti mojim gumam? - Rad ti otežujem delo.

Ferhat. - Aslı. Ustrelil sem ga, da ne bi odšel.

Če bo hotel oditi, ga ustreli še ti.

Pridem po kravato. Čas je za akcijo.

Pokaži mi rano. Ferhat!

Vsaj rano mi pokaži. Kam greš?

Ferhat! - Teslo.

Pridi v Zekeriyaköy po Aslı.

Umakni se. Ne lezi noter!

Pa bom. - Ven iz avta!

Ne grem ven. S tabo grem, Ferhat.

Umret grem. Pojdi ven. - Res?

Kaj hočeš od mene? Kar hočeš, sem naredil.

Se nisva ločila? Nisva ločila najinih poti?

Čas je, da greva vsak svojo pot. Pojdi ven.

Prav. Kaj naj mu potem rečem? - Komu?

Najinemu otroku.

Nisem mogla opraviti splava.

Kaj je? - Vse je mirno. Tovornjaki čakajo; nič se ne dogaja.

Čakajo šefa. - Šef nima časa. - Ne razumem.

Bodite pozorni in počakajte moja navodila.

Lahko pogledam rano?

Katero pa?

Katero?

Katero?!

To?

Brat me je ustrelil. Ni hudega.

To poglej.

Ta boli.

Zadala mi jo je žena. - Od katere se ločuješ.

Ki mi je hotela vzeti otroka. - Čeprav si ji rekel, naj ga splavi?

Kakšen je bil tvoj načrt? Bi se ločila od mene

in sama vzgajala otroka? Si mi zato lagala? - Tako je.

Načrt je še vedno tak.

Zakaj si prišla?

Zakaj si prišla? Podajam se v smrt.

Zakaj si prišla? Zakaj si prišla? - Zakaj si ti prišel?

Zakaj si mi sledil k zdravniku? Povej mi, dajmo.

Teslo pride pote. Odšla boš domov.

Dokler ne rodiš, ne greš nikamor. - Res?

Res. - Kaj boš naredil? Mi boš vzel otroka?

Do poroda bom v hiši, potem pa boš vzel otroka in odšel?

Spravi se v avto.

Spravi se ven in jo odpelji domov.

Koliko trupel bo ostalo za tabo? Eno, dve?

Naj bodo tri! Naj bodo tri!

Ni šlo, Namık. Ni šlo. - Kaj ni šlo?

Izvedli so racijo. Vašega človeka ni bilo.

A vemo, komu se bomo maščevali za racijo in izgubo denarja.

Kako ga ni bilo?

Daj. - Prav. - Daj! - V redu.

Streljaj! - Enkrat sem že ležala v bolnišnici. - Misliš, da ne bom?

Že davno tega sem umrl. - Če ne moreva živeti skupaj, vsaj umriva skupaj.

Daj. Boš zmogla?

Še eno življenje nosiš.

Moje življenje ni vredno nič. Meni je vseeno.

Dajmo. Daj!

Daj! Streljaj!

Da se še jaz ustrelim! - Ne odhajaj!

Nehaj - Ne odhajaj. - Nehaj. - Ne odhajaj.

Nehaj.

Nehaj. - Ne odhajaj.

Kje je Ferhat? - Ni ga doma.

Ko pride, ga pošlji k meni.

Kako ti je ime? - Kakorkoli hočeš.

Ja. - Racija je uspela. Najbrž te zanima.

Ne veš, kaj si ušpičil. - Prav sem ravnal.

Kje si? - Doma. - Čez dve uri pridem pote. - Prav.

Kam greva? - Domov.

Kod si hodil, Ramazan?

Teslo.

Ne sprašuj. Še vedno ne vem, če je bilo res ali sem sanjal.

Kam ste šli? Najprej Ferhat, potem Aslı, potem pa še ti.

Sinoči se je zgodilo ogromno groznih in dobrih stvari.

Toliko vsega se je zgodilo. - Zakaj govoriš v ugankah?

Hülya, si kje videla Gülsüm? - Žal ne, ga. Yeter.

Primi ga za nekaj minut. - Pridi.

Zdravo.

Pristoji ti.

Tudi Aslı bo pristajalo.

Prosim, ne.

Pregledati ti moram rano. - V redu je.

Zbudi se. Zbudi se. - Mami.

Še ubila me boš. Pridi.

Pridi.

Teta?

Hvalabogu, skrbelo nas je.

Ferhat, Namık že od sinoči sprašuje po vas. Jezen je. - Pojdi gor.

Kot ukažeš.

Pridi.

Kdaj si prišel? Nisi nič spal?

Še to se mi je manjkalo. Ni pomembno, kdaj sem prišel

Zakaj si tak?

Besen sem, ne začenjaj. Odidi.

Dovolj. Dovolj. İdil, odidi. İdil, poberi se. İdil, izgini.

Namık, tvoja žena sem. Žena, ne sužnja.

Niti do Zeynep in Hülye se ne obnaša tako. Sita sem tega.

Stvari počneš za mojim hrbtom in mi lažeš v obraz.

Rekla si, da si otroka izgubila zaradi Yeter. Kdo misliš, da si?

Bodi vesela, da se te ne znebim, in utihni.

Kako pa govoriš z mano?

Tako se govori z lažnivci in prevaranti. - Namık.

Izgini.

Poberi se.

Vse si zamočil.

Oprosti, če sem bila vsiljiva, a me je skrbelo.

Odšla si sredi noči in to brez besed.

Mislila sem, da se bosta pobotala, a sta se vrnila tako čudna.

Razjezil se je. - Je imel prav ali ne? - Ne!

Jülide, ni imel prav.

V redu. V redu.

V redu je. Pomisli na mojega bratranca.

Samo on je pomemben. Prosim.

Nočem te videti take. Prosim.

Konec je z nami. Čisto zares je konec.

Misliš, da se ne bodo maščevali?

Zasegli so osem tovornjakov. Lahko bi umrli.

Zaupali so nama, da jih bova zaščitila.

Veš, kdo bo to plačal?

Veš, kaj me žalosti, Ferhat? Ni nas pokopal sovražnik,

pač pa ti. Sploh me ne zanima, zakaj te ni bilo tam.

Vedno gledam izid. In kaj vidim? Z nami je konec.

Ne zanimata me denar in čast, na to sem že pozabil.

Ne vem več, kako dolgo bom še živel.

Ozri se okoli sebe.

Tvoja mama, tvoja sestra, Abidin, Handan. Zastrupil si jim hrano.

Stvar bomo nekako rešili. - Kako? Povej, da bom tudi jaz vedel.

Ljubi bog. Kaj, če bi v sobo vstopil nekdo drug?

Kaj, če bi vaju videl kdo drug?

Ljubi bog. Ljubi bog. Kakšna sramota!

Kakšna sramota? Saj ni bilo nič.

Kako ni bilo nič? Ležala sta objeta kot ljubimca, pa ni bilo nič?

Kaj vse si že ušpičila.

Zdaj si v postelji z Abidinom? No, pa saj je tvoj mož, ne?

Zakaj sem sploh presenečena? - Malo se ustavi.

Nekaj je pomembnejšega kot to. - Kaj se greš?

Kaj sploh hočeš? Zakaj se tako vedeš?

Sita sem prikrivanja tvojih grehov.

Kako to misliš, da je nekaj pomembnejšega?

Poglej me. Ne povej mi še česa hujšega.

Abidin ve za Cüneyta. - Kaj? Kako to misliš, da ve? - Ve.

Si mu sama povedala? - Nisem mu povedala. Ko bi mu le,

potem me ne bi bilo tako sram. - Si mu povedala, Gülsüm?

Slišal naju je, ko sva se zadnjič pogovarjali.

Kje pa naj bi izvedel?

Ljubi bog, kaj pa zdaj?

Saj ne bi nič naredil, ne? - Kaj pa naj bi še naredil?

Kaj? Že tako je vzel mene in Necdeta za svoja. - Nič ne bo naredil.

Nihče drug ne bi naredil tega, kar je storil on. Vseeno pa...

Kaj si počela v njegovem objemu? Kaj je bilo to?

Rabila sem tolažbo, mami. Šla sem v njegovo sobo,

da bi se mu zahvalila.

Hotela sem ga poljubiti na lice. Bil je tako pijan.

Marsikaj mi je rekel, a ga nisem razumela.

Potem me je objel.

Bilo je toplo. Hotela sem se uleči za nekaj minut. Nič se ni zgodilo.

Kako zelo sem pogrešala tako toplino.

Zaspala sem.

Še nikoli se nisem počutila tako varno.

Kako bomo to rešili? Z obročnim plačevanjem? Se sploh slišiš?

Tožilec in policija bosta...

Yiğit, ne?

Yiğit.

Yiğit.

Sta skupaj to načrtovala, da bi tvoj brat izpadel car?

Si to naredil? - Pazi, kako govoriš. - Pa si? - Pazi, kako govoriš!

Skrbi te, kako govorim, okoli naju pa se vse sesuva.

Temu svojemu bratu nekaj povej.

Če je pameten, bo vzel ženo in otroka

in odletel na najbolj oddaljen konec sveta.

Ne vem, če je res to naredil. - Še vedno ga ščitiš.

Še vedno ga ščitiš. Lepo od tebe. Vseeno pa mu povej, kar sem rekel.

Tudi njegovi dnevi so šteti.

Upam, da razmišljate, kako se boste odkupili.

Za racijo je kriv Yiğit Aslan. Vsega ne morete zvaliti na nas.

Glede na to, kako hitro jo je organiziral,

je jasno, da imate izdajalca.

Jale, dovoli nama. - Jülide. Vsaj prvo črko si zadel.

Ne jezi se, samo hecala sem se. - Ven.

Zakaj si to naredila? - Kaj? - Aslı.

Zakaj si to naredila? - Kaj?

Ne jezi me. - Ti ne jezi mene! - Ne jezi me. - Ti ne jezi mene!

Ne jezi me! - Ti ne jezi mene!

Noseča sem si uperila pištolo v glavo. Ne jezi me!

Jaz jezim tebe?

Jaz sem kriv za vse, ne? Ja, tako je.

Vse naredim narobe, ne? V redu. - Ni v redu!

Pokliči odvetnika. Premislila sva si. - Midva? Midva?

Nisva več midva, Ferhat. Ni tako?

Sva še midva?

Ostala sem brez službe. Ostala sem brez brata.

Nikogar nimam več!

Nikogar nimam več v tem življenju!

Pari se prepirajo. Bolj ko se ljubijo, bolj se prepirajo.

Je zajtrk pripravljen?

Vprašala sem, če je zajtrk pripravljen. - Je.

V redu, torej ju pustiva sama. Saj sta nehala kričati.

Radovednost ni lepa lastnost.

Ne dotikaj se me!

Prva stvar, ki ti je padla na pamet, je bila ločitev.

Rekel si, da se bova ločila. Ni tako?

Privolila sem, ker česa drugega tako ne bi sprejel.

Zdaj pa nočem biti s človekom,

ki hoče biti z mano samo zato, ker sem noseča.

Tu boš ostala. - Ne bom. - Tu boš ostala. - Kako le?

Me boš zaklenil? Drugega načina tako ne poznaš.

Recimo, da te ubogam. Ne ločiva se. Jaz rodim.

Otrok odraste. Mu boš sposoben nekoč reči:

Najprej te nisem hotel.

Zdaj pa stojiš pred mano in me gledaš v oči.

Vse to zaradi vesti tvoje mame.

Tega ne bom mogel reči! In zakaj?

Zakaj tega ne bo mogel reči? Ga bom videl shoditi?

Ne bom. Ga bom kdaj videl in slišal, ko mi bo rekel oči?

Bom doživel to, da bo govoril z mano?

Bom doživel te stvari? Ne vem.

Res ne vem.

Praviš, da nimaš nikogar. Jaz sem bil tu.

Si bil res?

Odgovori. - Bil sem tu.

Kod si potem hodil? - Izgubil sem se.

To je moje življenje. Izgubljen sem.

Kaj naj naredim, Aslı?

Bova zaključila tu in začela znova?

Kot v filmih?

Imela bi kmetijo, kjer bi otroci tekali naokoli.

Si to hotela? - Koliko otrok? - Dva, tri, štiri...

Rad imam otroke. Če je tebi prav, seveda.

Nekaj ti bom povedal.

Nehaj živeti v pravljici.

Rekel si, da se lahko sanje uresničijo.

Si mi verjela? - Sem.

Verjela sem ti.

Dokler nisi stal pred mano in mi z ledenim pogledom rekel,

da upaš, da ni prepozno za splav.

Ampak morala bi vedeti,

da imaš v resnici rad otroke, kaj?

Rad.

Res bi morala vedeti.

Prav imaš.

Imaš čas?

Kar naprej, Abidin.

Teta, poslušaj.

Ne vem, kako naj to povem. Res ti ni treba skrbeti.

Z Gülsüm sva samo spala.

Nič slabega nisva mislila. - Saj vem, Abidin, ne skrbi.

Ko pa sem vaju videla, sem se vprašala, kaj se dogaja.

Bila sem šokirana. Med vama se ne sme nič zgoditi.

Kajne? - Seveda.

Gülsüm si kot brat. Ponudil si ji pomoč.

Zanjo, za Necdeta.

Obljubil si tako Ferhatu kot Yiğitu, ne?

Seveda.

Ne bodi jezna na Gülsüm. Žal mi je.

Opravke imam, če dovoliš. - Lepo se imej. - Hvala, teta.

Bog, ne dopusti ji te napake.

Hülya, kaj se spet dogaja? Spet je kaos v hiši.

Mislim, da sta se Aslı in Ferhat sprla.

Tem njunim prepirom in težavam kar ni videti konca.

Če smo že pri težavah... Kje je nevestina nečakinja?

Mar spi? - Ne vem.

Vprašala je po zajtrku. Jaz sem prišla, ona pa ne.

Upam, da je ne bo. Pokliči Namıka. - Prav.

Naprej.

Zdravo.

Aslıjina nečakinja sem. - Prav.

Delo imam. - Prišla sem te samo pozdravit.

Ime mi je Jülide. Ali kakorkoli hočeš.

Svet je res majhen, ne?

Kaj počneš tu? - Saj pravim, da sem Aslıjina nečakinja.

Me nisi vesel?

Mislila sem, da ti je bilo všeč. Dobro si mi plačal.

G. Namık, pridete na zajtrk? - Seveda, lačna sva.

Ne, stric Namık? Takoj bova.

Pridi.

Počakaj.

Kakšna neučakanost. Počasi, dovolj časa imava.

Ves čas bova skupaj. - Kaj bi rada?

Strah te je. Nikar.

Tvoji ženi ne bom povedla, kaj si naredil. To ostane med nama.

Obljubim. Nikomur ne bo hudega. - Lepo. Le pazi se me in me ne jezi.

Ne bi te. - V redu.

Že dolgo nisi imela dopusta, kaj? S teto lahko kam odideta.

Kaj imaš proti moji teti? - Preveč sprašuješ.

Prav, ne bom več spraševala. Saj imava obilico časa.

Obilico časa za pogovore. Greva na zajtrk.

Stric Namık.

Pridi.

Ti lepo odhajaš. Odhajaš. Vedno odhajaš.

Jaz pa čakam tu. Lahko te ustrelijo, pretepejo...

Na koncu pa te bo kdo ubil.

Kaj hočeš od mene? Aslı bo sedela in čakala.

Se bo moj mož danes vrnil živ? Kaj naj rečem otroku, ko me bo vprašal,

če se bo oči danes vrnil živ? Ne vem, upam.

Pokliči odvetnika. - Ne bom. - Pokliči ga.

Ne bom. - Poklicala ga boš in rekla, da sva si premislila.

Da sva si premislila? Jaz si nisem premislila, Ferhat.

Če ne boš privolil v ločitev, bo samo dlje trajalo. To je vse.

Čeprav nosiš mojega otroka? - Otrok ni tvoj, ampak najin!

Najin je! - Točno to govorim! - Ni res.

Ne govoriš tega. Govoriš, da je tvoj.

Kaj sem pa jaz? Kaj?

Sem inkubator?

Ženska sem!

Kaj hočeš od mene?

Povej mi, kaj hočeš. - Tebe.

Tebe.

Tebe.

Samo tebe.

Ampak...

To ne spremeni ničesar.

Nič.

Kar odidi! Odidi! Odidi!

Neumna si, Aslı!

Neumna si!

Sinoči sem zamenjal gumo. Je kaj narobe?

Ne, Teslo. Nič ni narobe.

Kje je Abidin? - Sinoči je bil hudo pijan.

Videl sem ga, a mi ni uspelo govoriti z njim. Nekaj ga muči.

Popazi na Aslı. Ne sme iz sobe. - Kakor rečeš.

Teta? - Kar naprej, Jülide.

Si v redu?

Kaj se je zgodilo?

Nič.

Trudila sem se, da bi se, a se ni.

Ne govori tako. Ne poznam te dobro,

Ferhata pa še manj. Ne vem, kaj se je zgodilo med vama,

a imata tisto pravo veliko ljubezen,

ki bi si jo želel vsak.

Prepiri so dobra stvar. - Kakšen prepir?

Ni mu konca. - Mogoče je ravno to dobro.

Ne vem.

Jülide, nič več ne vem. - V redu je.

Kaj je rekel, ko si mu povedala za otroka?

Da bom ostala tu in rodila. - Super.

Tudi on hoče tega otroka.

Boš videla, da bo otrok rešil vse.

Rekla boš: Jülide je vedela. - Joj, Jülide.

Pa res to hočem?

Nočem, da je tako.

Otrok ne more rešiti najinega zakona.

Kdor ima otroka, da si reši zakon, uniči življenje sebi,

pa še otroku.

Tega ne bom dovolila. - Prav imaš.

Prav imaš, a je otrok še vedno dobra novica.

Del vaju je.

Pa še nekaj. Hudo sta se sprla.

Slišalo se vaju je dol.

Ne skrbi. Samo radovedni bodo.

Najbolje bo, da ostaneš v sobi,

jaz pa ti bom prinesla, kar boš hotela.

Si lačna ali žejna?

Nič nočem.

Najraje bi samo spala.

Utrujena si. Zaspi.

Zaspi kot angelček in si odpočij. Prav? - Prav. Pa ti?

Na zajtrk grem. Ljudem v tej hiši to ni všeč.

Če pa se ne bom pustila motiti, bo vse v redu.

Jülide, žal mi je, da sem te zvlekla v to zmešnjavo.

Saj bova odšli. - Odšli ali ostali, to ni pomembno.

Ti misli nase in na mojega bratranca.

Jaz sem v redu, Naj te ne skrbi zame.

Prav. Prav. - Počivaj, pa te pridem pogledat kasneje.

Hvala, Jülide.

Počivaj, prav? - Prav.

Spi, teta, spi.

Kar trdno zaspi.

Dobro jutro. - Dobro jutro, Jülide. - Dobro jutro, Handan.

Hülya, pride tudi Namık?

Tukaj sem.

Dobro jutro.

Dobro jutro, Namık. Stric. - Namık.

Kaj se dogaja za zaprtimi vrati? Kar naprej se kregate. Kaj je?

Težave v službi imamo, a se bo vse rešilo.

Ni lepo, Namık, da je prišla Aslıjina nečakinja?

Spet mi dreveni obraz. Zeynep, prinesi mi zdravilo.

Gülsüm, kje imaš moža? Že od jutra ga nisem videla.

Govorim o očimu tvojega otroka. O Abidinu.

Tistega drugega nihče ne pozna.

Zakaj tako gledaš? Je kaj narobe?

Na lep način ti hočem povedati, da si pretentala mojega sina.

Mislim, da vam je narastel pritisk. - Res je.

Zaradi ljudi v tej hiši je to kar velika nevarnost.

Zakaj te to tako zanima, Ceyda?

Ime mi je Jülide.

So starši dobro premislili o imenu? Se ti zdi primerno?

Handan, vas moti moje ime ali moja prisotnost?

Res je njena nečakinja. Ve, kam mora dregniti.

Punči, naučiti se moraš obnašati kot gostja.

Res? Sem kaj narobe rekla?

Moje ime...

Ni važno. Oprostite. Dober tek.

Ljubi bog, moraš res vsakogar napasti?

Ta punca mi ni všeč. - Hvala.

Kje je İdil? - Ven je šla. Mudilo se ji je.

Kod si se obiral? - Težko sem prišel do telefona.

Svojega ne smem uporabljati. - Kje pa si?

Se lahko nocoj dobiva?

Namık se je nekomu hudo zameril.

Ferhat pa menda tudi. - Ojoj.

O tem se bova pogovorila nocoj. - Pokliči me.

Naj shranim to številko? - Ne, prijateljeva je.

Ne skrbi, nekako te bom že priklical.

Drži se.

Izvoli, hvala. Lahko poveš staremu, da bi rad govoril z njim?

O Namıku in Ferhatu.

Dajmo, pojdi.

Dajmo.

Včasih se bojim lastne prebrisanosti.

Hvala. - Na zdravje.

Ni to lepo? - Kaj pa?

Ferhat in Aslı sta spet skupaj.

Sicer se kregata, a mislim, da bo vse v redu.

Vse je v redu. - Tako pač komunicirata.

Nekateri se kregajo, drugi komaj govorijo...

Važno je, da se razumejo. - Ja.

Postalo mi je dolgčas. Upam, da nisem česa zmotila.

Niste.

Dober človek je. Nekam tih, ampak.

Dobra prijatelja sta, ne? - Ja.

Ti lahko nekaj povem? Zanj nisi samo prijateljica.

Ne, samo prijatelja sva.

Če tako praviš.

Pogledat grem v jedilnico. - Hülya.

Zjutraj sem bila malce nesramna, ko sem vprašala po zajtrku.

Saj mi nisi zamerila, ne? - Ne.

Nisem zamerila. - Kakšno olajšanje.

Že od jutra razmišljam o tem. No, kar pojdi delat.

Pridi.

Izvoli kravato. - Hvala.

Pusti jo. Naj govori, kar hoče.

Ne pravim, da si nisi zaslužila, ampak...

Abidin ve za Cüneyta.

Kaj bova zdaj? - O tem sva že govorili, mami.

Abidin ne bo naredil ničesar. - Preklet bodi, Cüneyt.

Zakaj se jezim na Cüneyta, ko pa je kriva moja hčerka?

Moli, da Vildan ne izve ničesar. - Ne bo. Ne sme.

Že tako mi je hudo, ko objame mene ali Necdeta.

Hudo ti je. Kar naj ti bo.

Neumnica. Kaj naj ti sploh rečem?

Nič, mami, že tako umiram. - Uboga Vildan.

Hudo mi je zanjo.

Opravičila se mi je. Bilo me je tako sram.

Zase ali zame? - Odlično.

Samo poglej si to hišo. Prav zabavna je.

Lahko vstopim? - Naprej.

Zdravo.

Gülsüm, ne? Aslıjina nečakinja sem.

Sinoči se nisva uspeli spoznati. Prišla sem te pozdravit.

Zakaj se nasmihaš? - Kako se ne bi?

Uničili smo jim načrt, ne da bi vpletli tebe. - Hočeš medaljo?

Ne več, kaj si zakuhal.

Res ne veš. Misliš, da ti bodo prizanesli,

če izvedo, da ti stojiš za to racijo?

Tožilec sem, bratec. Te stvari se dogajajo.

Grožnje so normalna stvar. - Bravo.

Ne skrbi. Nihče ne ve, da sem bil jaz,

razen nekaj višjih uradnikov.

Policisti niso bili domačini. - Si prepričan? - Ja, ne skrbi.

Prav.

Aslı te ljubi. Zares te ljubi.

Ne vem, zakaj, ampak...

Ščiti človeka, ki ji je rekel, naj splavi otroka.

Ni ga splavila. - Kaj? - Ni splavila otroka.

Nisem te prav vesel, Namık Emirhan. Zakaj?

Pa sem kar prijazen človek. - Nimam kaj reči.

Ni šlo po načrtu. Kot sem rekel, pa moramo najti človeka,

ki nas je izdal tožilcu. - S tvojo pomočjo smo prišli do tožilca.

Plačal bo za to. Našli bomo tudi izdajalca.

Našli bomo človeka, ki nas je izdal.

Kar se tiče finančne izgube... - Pogovoriva se o tem, ja.

No, Namık. Kako bova to rešila?

To moram povedati Suni. - Počakaj, bratec.

Rekla je, da vama bo otrok koristil. Imela je prav.

Ne oglaša se. Stari, postal bom stric!

Načrt se ni spremenil. - Kaj to pomeni? - Vseeno se bova ločila.

Kaj? Ne govori neumnosti. Aslı ne bi tega naredila.

Jasno je, da hoče biti s tabo. - Zdaj pa ti govoriš neumnosti.

Ne veš, kako resna je situacija. - Pa vem.

Te res ne morejo povezati s tem primerom? - Ne, nehaj že.

Kako dolgo je že noseča? Pa spol? - Ne vem še. Ne vem še.

Če bo fantek, boš stric, če bo punčka, pa teta.

Z veseljem bi bil teta. Samo zamisli si punčko

podobno Aslı. Kako si lahko tako miren?

Zakriči, da boš postal oče. Bi ti to uničilo ugled?

Pusti ugled. Poslušaj, kaj govorim jaz in kaj govoriš ti.

Govorim, da boš postal oče. Podri svoje zidove in zakriči,

da boš postal oče. - Zmešan si. - Ja, odkar vem, da boš oče.

Ko sem slišal Özgürjev utrip... Si slišal utrip?

Ja. Potem sva šla v pekarno,

sinoči pa sva drug v drugega merila s pištolami. Zmešan si.

In zakaj se tebi ni zmešalo? - Saj se mi je.

Natakar, pridite. Vsem tukaj postrezite čaj.

Ne čaj, karkoli hočejo. - Zakaj? - Postal bom stric.

Čestitke. - Hvala.

Naj mu Bog da zdravja. - Čestitke.

Sedi. Usedi se.

Midva ne moreva biti tako srečna.

Kako si srčkan.

Kar pojedla bi te. Ljubček.

Oprosti, ker te nismo primerno sprejeli. Imeli smo težave.

Če ne bi potrkala na vrata... - V redu je. Samo, da smo se spoznali.

Živijo, Suna. - Zdravo. Bi se lahko oglasila tu?

Seveda. Upam, da ni nič narobe. - Ne.

Ne vem, hotela sem te videti.

Če imaš delo, pa ni treba.

Ne, le kakšno delo bi imela? Pridem čez eno uro. Skuhaj čaj.

Sem ga že. Se vidiva. - Prav.

Mami, kaj je? - Suna me je povabila na čaj. Sama je doma.

Še enkrat dobrodošla. - Najlepša hvala.

Lahko malce popaziš na Necdeta? Opraviti moram klic.

Seveda bom čuvala tega lepotca. Kar pojdi.

Hvala. Takoj bom.

Abidin. Kje si?

Brezciljno se sprehajam, Gülsüm.

Razumem, če hočeš biti sam.

Od nekdaj sem sam.

Se ti lahko pridružim?

Kaj, ko me ne bi nikoli zapustila?

Ne nasmihaj se. Na živce mi greš.

Ne moreš se jeziti name. To je dobra novica.

Postal bom stric. Suna kliče. Prosim?

Suna, greš lahko v mesto? Kupi zlati kovanec.

Ne, pol. Ne, kar celega.

Kaj se je zgodilo? - Postal bom stric. - Kaj?

Ne povej vsem. - Nehaj, čisto vsem bom razbobnal.

Na lastno odgovornost. - Halo, Yiğit? Misliš resno?

Saj sem ti povedal. Postal bom stric.

Halo?

Odložila je. Moj bog.

Saj sem vedela. Vedela sem.

Ne bom je zdaj motila.

Vem, zakaj nisi vesel. - Res? Zakaj?

Misliš, da se bo Aslı ločila od tebe in brez besede odšla.

Da bo vzela otroka in te zapustila.

Točno to je tudi rekla. V redu je. - Vem.

No...Razumem te. Tudi mene je bilo na začetku strah.

Ko je bila Suna noseča. Nekega dne me je zbudila,

ker ni našla copat. Eden ji je zlezel pod posteljo.

Povsod ga je iskala, a ga ni našla. Začela je jokati.

To je bilo šele v tretjem mesecu.

Jokala je, kako si bo v devetem mesecu strigla nohte

in zakaj so kuhinjske krpe rumene in ne modre.

To je še dobro. Boš videl, ko bo jokala,

da je debela, da nikoli več ne bo shujšala in da je grda.

Skregala se bosta, če boš pogledal kako voditeljico na televiziji.

Povsod bodo ležale kreme proti strijam.

V prtljažniku in nočni omarici. Boš videl.

Nekaj ti povem. Vedel boš, katere trgovine so vedno odprte.

Imel boš številke lastnikov. Mandlji, jagode,

čičerika, kumarice, lubenica, jajčevci s česnom, suho sadje...

Pojejo lahko vse, kaj jim gre v usta. Tudi tebe.

Nekega dne...Tega ne bom pozabil. Bil je konec septembra.

Bilo je vroče, bil sem v spodnji majici.

Gledal sem neko oddajo. Bil sem v spodnji majici.

Yiğit. Da draga? Nekaj me zanima. Povej.

Gledala me je v ramo.

Zobje me srbijo. Te lahko ugriznem?

Resnično je prišla do točke, ko je hotela pojesti mene.

Ženske se popolnoma spremenijo, ko so noseče.

Razumeš? Postanejo čisto druga oseba.

Ne govorim o fizičnih spremembah. Po glasu in obrazu bo Aslı.

Tri minute pa bo angel in naslednje tri hudič.

Vsa kemija se jim poruši,

saj so postale mame.

Ti pa še nisi oče.

One so mame takoj, ko zanosijo.

Mi pa še nismo očetje. Kar se moških tiče,

postanemo očetje po rojstvu otroka Vzamemo ga v naročje

in ga zavohamo. Takrat boš začutil razliko.

Pa kakšno razliko.

Daj odpoved

in postani babica. - Res je tako, Bog mi je priča.

Kako se bova tega lotila? Kako bova rešila finančne težave?

Kako, Namık?

Gospod, to morate videti.

Kdaj si to dobil? - Pred kratkim. - V redu.

Dobra novica. Vemo, kdo nas je izdal tožilcu.

Samo povprašati je bilo treba.

Dam ti en teden časa. Zapomni si,

ali mi prineseš denar ali pa si mrtev.

Prinesi mi denar.

Kakšni so ukazi? - Poiščite to klepetuljo.

Poglejmo, kaj bo še naredil. - Ga ubijemo? - Sčasoma.

Kar naprej. - Kaj je? - Še ne veš?

Kaj je? Ne straši me. - Dobro novico imam.

Ne počni mi tega, Suna. - Aslı je noseča!

Kaj? - Ja!

Yiğit mi je povedal. Hotela sem poklicati Aslı, a sem oklevala.

Kako Yiğit ve, mu je povedala? - Ferhat je bil zjutraj tu.

Skupaj sta odšla. On mu je povedal.

Saj sem vedela. Se spomniš, kako sta se obnašala na zabavi?

Vsa vznemirjena je bila, danes sta se pa spet kregala. Torej....

Torej...Čestitke, babica.

Hvala.

Kaj pa boš zdaj? - Ne vem.

Kako to misliš?

Pojdi po Aslı in pojdita k zdravniku.

Poslušat najlepši zvok, kar ga boš kdaj slišal.

To bo dobro za vaju.

Pa ti? - Pač...

Saj veš. Čiščenje pa take.

Yiğit, bodi previden. Res bodi previden.

V redu, ne skrbi. Saj sem tožilec.

V redu.

Se vidiva.

Hülya, naju pustiš sama? - Seveda.

Zakaj se smehljaš? - Kar tako.

V redu.

Saj nisi nikomur povedal za sinoči, ne? - Nehaj, nič nisem slišal.

Prav, hvala. Pogovoriti se morava. Nekaj morava opraviti.

Kar želiš. - Torej...

Se kaj dogaja? - Iščejo tožilca zadolženega za racijo.

Si jim kaj povedal? - Seveda ne.

Iščejo notranjega izdajalca, ki je obvestil tožilca.

Mislim, da so ga našli. Nekaj časa bodo dali mir. Nekaj časa.

Denar mu moram prinesti v roku enega tedna.

Ne vem, kje naj ga dobim. - Ne skrbi, bomo že. Kje si?

Na poti v pisarno. Nekaj želez imam v ognju.

Dodaten zaslužek potrebujemo. - Prav.

Ne, prosim, ne vpletaj me v te stvari. - Prav.

Kakor želiš.

Torej bom storila, kar sva se dogovorili s Hülyo.

Rekla si, da je bilo to pred kratkim. - Zadnje čase kar govoriva. Deliva skrbi.

O čem pa govorita, Aslı? - Ne ukvarjaj se s tem.

Aslı... Za božjo voljo, počakaj. Aslı!

Ženska je bila noseča.

Šla je na ultrazvok. Z otrokom nekaj ni bilo v redu.

Zdravnik je posumil, da gre za incest.

Vprašal je:

Sta z možem morda v sorodu?

Ja. Moj mož je.

Z možem sta... - Trebuh me boli. Jülide, dovolj.

Še nikoli se nisem tako močno smejala.

Seveda sta z možem v sorodu.

Kje pa je tvoj mož? Nisem ga še spoznala.

Rada bi spoznala očeta tvoje punčke.

Sem rekla kaj narobe?

Je umrl?

Kar se nas tiče, ja.

Žal mi je. Kako grozno.

Žal mi je. - Nisi ti kriva.

Kaj je? Hotel si me videti. Nekaj v zvezi s Ferhatom in Namıkom.

Že pred urami sem vas klical. - Imeli smo delo.

Potem pa nič. - Poslušaj, ubil te bom.

Pa me ubijte. Hočem vam pomagati, vi pa takole. - Povej že!

Klical sem İdil. Z njegovega telefona.

Jaz nimam svojega. Vse bi bilo že rešeno, a nimam telefona.

Nocoj se dobiva. Menda so nastale težave.

Namık se je nekomu zameril in zganja paniko. - Komu?

Nocoj mi bo povedala.

Dovolite, da se dobiva nekje zunaj. Izvedel bom, kar ve,

in vam prišel poročat.

Priskrbi mu telefon.

Naj se malo uredi. Dva naj gresta zraven.

Ves čas naj bosta z njim. Prav?

Jasno? - Kakor ukažete. - Pojdita.

Kam gremo? Spet v skladišče?

Sem mogoče kos pohištva? Potem pa me kar zapakirajte.

Zdravo.

Kako kaj noga? Teta mi je povedala. Upam, da je v redu.

Kje je Aslı? - Zgoraj spi. Saj veš, nosečnost.

Nihče v hiši ne ve za to. Nikomur nisem povedala, ne skrbi.

Greva.

Kam? - K zdravniku. - Ni treba.

Sem te vprašal, če je treba?

Kaj ti je?

Nič.

Pripravi se. - Ljubi bog.

Gülsüm? - Ja?

Saj nisem šel sinoči predaleč. ne? Bil sem pijan.

Ne.

Žal mi je zaradi tete. Opravičil sem se ji, ampak...

Prav si ravnal.

Gülsüm.

Mislil sem, da sanjam.

Ko sem zjutraj odprl oči,

si spala v mojem objemu.

Rekel sem si, da sanjam, naj se nikar ne zbudim.

Enako.

Enako?

Mislim...

No...

Ulegla sem se poleg tebe

in začutila mir, kakršnega nisem čutila že več mesecev.

Pozabila sem že, da sploh obstaja.

Abidin. - Ja?

Hvala, ker me imaš rad.

Hvala, ker mi dovoliš, da te imam rad.

Te zebe? - Malo.

Bi bilo narobe, če bi me objel?

Mislim, da ne. - Se strinjam.

Je tako v redu? - Odlično je.

Res je odlično. Čisto zares.

To niso sanje.

Odlično je. - Res odlično.

Aslı.

Ljubica, zakaj nam nisi povedala? Potrebovali smo dobro novico.

Ljubica.

Lepotička moja, kako sem vesela.

Kar se moških tiče, postanemo očetje po rojstvu otroka.

Razumeš? Že zdaj si oče, a tega ne čutiš.

Vzamemo ga v naročje in ga zavohamo.

Takrat boš začutil razliko. Pa kakšno razliko.

Si bila pri zdravniku? V katerem tednu si? - Ne vem.

Ne vem še. Kako ste vi izvedeli? - Suna mi je povedala. - Suna?

Ja. - Ljubi bog. - Ja. - Suna...

Hülya, Aslı je noseča. - Ja, vem.

Veš?

Otroku želim zdravja. - Tudi jaz. - Hvala.

Kaj je z mano? Zadržujem te tukaj.

Pojdi počivat. - Ne, s Ferhatom greva k zdravniku. Odhajam.

Spoznala sem tvojo nečakinjo. Kje je? - Tu je bila z Vildan.

Pojdi se uleč, dokler ne greš k zdravniku. - Ne.

Povej Teslu, naj mi sporoči, ko bo čas za odhod. - Prav.

Pridi ljubica. - Že grem.

Zgleda, da si dobre volje.

Kako ne bi bil? Odlično smo opravili in uničili tolpo,

pa še Aslı je noseča. Imela si prav. Ta otrok bo rešil vse.

Tako sem se razveselila, kot bi bila sama noseča.

Özgür je edinec.

Pravijo, da imajo edinci težave.

Yiğit, nehaj.

Že vrsto let sva poročena, pa še vedno zardim ob takem pogledu.

Ne morem si pomagati. - Seveda, ko pa te tako gledam.

Nehaj.

Mali je v sobi in večerja nas čaka. Izvoli. Özgür.

Pridi! Butec.

Res sem zardela.

Bravo, res. - Kaj je?

Vsem si povedal, da sem noseča.

Pa zdaj? Bodo ljudje krivili mene, ker se hočem ločiti,

zdaj ko vedo, da sem noseča? - Povedal sem samo Yiğitu.

On je povedal Suni. - Kakorkoli... Ne bom si premislila.

Briga me, kaj si se odločila. - Take stvari ti niso všeč.

Vedno mora biti vse po tvoje. - Ja, jaz ne delam napak.

Ja vedno imaš prav. Vse je popolno. - Kaj ti je?

Ti mi povej, g. doktor. Kaj je z mano?

Ti si zdravnica. Kar pa ne pomeni, da ne poznam ljudi.

Ja, seveda. - Si že poklicala tistega tepca?

Kdo je zdaj tepec? - Odvetnik je tepec.

Zakaj je tepec? Zakaj mu tako praviš? Zakaj naj bi ga klicala?

In zakaj greva k zdravniku? - Ker si noseča.

Res? Sem res noseča? - Res je.

Nisem opazila. Zanimivo.

Na zdravje.

Čestitke, ga. Yeter. Hülya mi je povedala, da je Aslı noseča.

Hvala, Zeynep.

Je to res?

Aslı že razumem, a zakaj nam nisi ti povedala?

Šele izvedela sem.

Se ne ločujeta? Kaj se bo zgodilo?

Kako naj se ločita, če pa je noseča?

Saj ne bi bilo nič hudega.

Moji otroci z veseljem skrbijo za tvoje vnuke.

Abidin je oče Gülsüminega otroka, Vildan pa je lahko mama Aslıjinega.

Ne? - Kako lahko tako govoriš? - Se motim?

Res ne znaš držati jezika za zobmi.

Kakšna predrznost. Brez sramu tako govoriš s starejšo žensko.

Pa saj... Tudi do zdaj te nikoli ni bilo sram.

Pozabila sem, s kom govorim.

Če iščeš Gülsüm, sem prepričana, da je z Abidinom.

V tej hiši sem se smejala samo dve minuti, pa še to

zaradi nje. - Nekam predrzna postajaš, hči.

Preveč.

Zdravo, lep dan. - Živijo, Aslı. - Prišla sem k Ayşe. - Seveda.

Aslı?

Živijo. - Zdravo. - Živijo tudi vam.

Pridita. Na vrsti bosta, ko končam s pacientko. - Prav.

Pridite z mano. - Seveda.

Lubika. - Povej, lubi. - Si v redu, lubika. - Sem, lubi.

Si res v redu, lubika? - Bi ti lagala? Sram te bodi, lubi.

Tako srečen sem, lubika. - Mislim, da nimata imen. - Očitno.

Ga. Sevgi, g. Saygı, pridita. - To sva midva. - Slikajva se.

Z lubikom in angelčkom. - Pazi, lubika. - Smo pri zdravniku.

Molite za naju. - Pridi.

Jebenti.

Kako lahko obstaja tak oče? Mar nismo dedci?

Njuni imeni pomenita ljubezen in spoštovanje.

Kje je? - Nekje kroži po telesu. Se bo že prikazal.

Tu, na sredini.

Kaj? Kaj si videl? - Star je šest tednov.

Lahko že poveste,

katerega spola je? - Prezgodaj je še. Hočeta slišati srčni utrip?

Lahko ga poslušam.

Lahko primem?

Srce mu bije po moško. Mislim, da bo fant.

Azad? - Komaj sem čakal, da me pokličeš, Yeter.

Dobre novice imam.

Zate niti niso tako dobre, kot so zame. Moram ti povedati.

Očitno si prav vesela. Kaj pa je?

Aslı in Ferhat bosta dobila otroka. Noseča je. - Res?

Madona, samo da se še rodi zdrav.

Upam, da res. Hvala.

Tako sem bila vesela, da sem ti morala povedati.

Ne veš, kako sem vesel, da si mi hotela to sporočiti.

Zdaj pa grem. - Počakaj, Yeter.

Prideš kaj sem? Lahko bi se jutri dobila.

Se slišiva jutri. - Prav.

Čestitam. Ni čudno, da je Ferhat pozabil na vse nas.

Groza. İdil je omenila, pa ji nisem verjela.

G. Azad, kaj? Madona.

Stara ženska in babica, pa te ni nič sram, ne?

Jaz pa se jezim na Gülsüm, namesto, da bi se ji opravičila.

Se je pač vrgla po materi, ne?

Otroci se zgledujejo po starših. Ona je najboljši primer.

Pazi na jezik. - Ves čas pazim na jezik.

Da te ni sram. Sta se spoznala na poroki?

Včasih so punce hodile na poroke, da bi si našle moža,

če bi usoda tako hotela. Najbrž to še vedno počnejo.

Ampak punce, ne pa starke, ki imajo že vnuke.

Dostojnost. Pokaži malce dostojnosti.

Kakšne bedarije so to? - Jaz govorim bedarije?

No, saj se ti ni treba več bati, za otroke si že prestara.

Pa tudi če ga ušpičiš, se ne boj. Drugi ga boš podtaknila, pa bo.

Vse bo v redu. - Tebi se je skegljalo.

Sploh ne gre za to. Zdaj pa spokaj. - Pa gre.

Seveda gre točno za to.

Naš sanjski par je nazaj.

Madona, upam, da bosta v zakonu res srečna.

Necdeta bom dala spat. - Ljubica?

Oprosti mi.

Misliš, da se katran spremeni v karamelo, če ga dolgo kuhaš?

Ali kdo opazi razliko? - O čem govoriš, za božjo voljo?

Nič slabega ne mislim.

Samo pravim, da ni z Gülsüm nič narobe.

Nič ni narobe. Nič.

Ne poslušaj je.

Kaj je zdaj s tistim? - O čem govoriš?

Podal si se v smrt, Yiğit pa je izvedel racijo.

Zaradi Yiğita je šlo vse k hudiču. - Seveda, ker te je ustrelil.

Točno tako.

Je kaj novega o Cüneytu? - Ja in ne. - Kaj to pomeni?

Cem ni bil ustreljen s tisto pištolo. Niti Cigal.

Kako je to možno?

Se spomniš tistega moškega, ki nas je lovil? Şahina Cigala.

S Ferhatom sva šla do njega. Super ekipa sva.

Sicer ga je ustrelil Ferhat, ampak jaz sem bil tam.

Kako je to možno? - Ne vem.

Bom že ugotovil, ko ga najdem. Kdo skriva tega prasca?

Nekdo mu pomaga, sicer bi se vse že končalo.

Si poklicala odvetnika? - Ne, zakaj bi ga?

Rekla sem ti, da ga ne bom klicala.

Ti ni zdravnica dala nobenih zdravil? Jih greva iskat?

Ne. Nisem bolna, noseča sem. Ne potrebujem zdravil.

Tega ne vem, ker bom prvič dobil otroka.

Moja žena je prvič noseča. - Ti pa se boš ločil.

Pozabi zdaj na ločitev. - Zakaj bi pozabila? Zakaj?

Kdo je? - To se te ne tiče.

Prosim, Suna? - Živijo. Hotela sem te poklicati,

pa nisem vedela, če imaš čas. Prav sram me je. Čestitam.

Hvala, ljubica. - Veš, v katerem tednu si?

Vem, v šestem.

Odlično. Morala bi videti Yiğita. Po hiši se sprehaja

in govori, da bo postal stric. Počakaj, dam ti ga na telefon.

Prav, daj mi ga. - Aslı? - Povej, srček.

Stric sem postal. Čestitam. - Hvala.

Daj mi jo, nekaj sem pozabila.

Samo sekundo, Suna mi maha, da ti mora nekaj, povedati. Adijo.

Aslı, je Ferhat ob tebi? - Ja. Počakaj, da ti ga dam.

Prosim? - Živijo, Ferhat.

Prve tri mesece nosečnosti mora uživati folno kislino.

Kje pa to kupim? Kje jo dobim?

Ne, ni je treba kupiti.

Jesti mora ribe, lečo, brokoli in orehe. Predvsem ribe.

Prav. Hvala, Suna. - Se vidimo.

Pridita jutri na zajtrk. Brez ugovarjanja, prav?

Prav, bova videla. - Ne, vidva kar pridita.

Prav. - Se vidimo.

Kaj pravi? - Jutri greva k njima na zajtrk.

Kam greva zdaj? - Na ribe. Lačen sem, greva na ribe.

Bi vprašal še mene? - Si lačna? - Ne.

Kam greva? - Na ribe.

Počasi bom peljal, ker je v avtu tudi otrok.

Če naredi kakšno napako, ga ustreli v glavo.

Imejte ga na očeh. - Prav.

Ti pa...

Če me boš skušal pretentati,

te bom odrl. Živega.

Kako pa govoriš? Na isti strani sva.

Pojdi, spokaj.

Pa glej, da se vrneš v dveh ali treh urah. - Kakor ukažeš.

Pozdravljeni. - Dobrodošel, Ferhat. - Hvala.

Miza je že pripravljena.

V redu je, hvala.

Ne trudite se, tudi on se ne.

Prinesel vama bom jedilnik.

Kaj je? Česa ne vem?

Ženski se umakne stol, ko se hoče usesti.

Potem pade na rit. - Prav, če ti tako praviš.

Hvala.

Jaz bom dvojno porcijo folne kisline. Tako mu je naročila svakinja.

Prosim? - Nič ni. Imate skuše? - Ja.

Potem bova skuše, solato in vse ostalo. - Prav.

Hvala. - Kar odnesite.

Jülide sva kar pustila. - Teslo jo lahko pripelje.

Poklicala jo bom.

Živijo, Jülide. - Kje pa si?

V ribji restavraciji s Ferhatom. - Glej, glej, sama sta šla jest.

Kakšna romantika. - Ja, čudovito se imava.

Si v redu? Te Teslo pripelje sem?

Ne, kaj vama bo tretje kolo? Že dobro, z Vildan klepetam.

Prav. Če kaj potrebuješ, me pokliči. - Prav. Lepo se imejta.

Mimogrede, poljubi Ferhata v mojem imenu.

V redu, vračava poljubček. Adijo, odložila bom.

Slišal tem tole na koncu? - Kaj?

Slišal sem. - Načakal se boš.

Odpri vrata. Če jih znaš, seveda.

İdil?

Kako si, srček?

Nisem tvoj srček.

Tudi prav. Že tako nimam nič od življenja.

Lahko greš.

Prav, potem pa kar počakaj.

Oprosti.

Komu si povedal? - Reciva, da zelo posebni osebi.

Kako je pa doma?

Cüneyt, nisem prišla opravljat dogodkov v hiši.

Potem se ne bova lotila najbolj sočnih tem? Daj no.

Lahko bi posneli serijo.

Komu je Namık stopil na prste?

To ti povem pod enim pogojem. - Nor sem na pogoje. Kar povej.

Kdo je ta posebna oseba? Zakaj tako sovraži Namıka?

Ga kdo ne sovraži?

Najbrž ga ne poznaš. Ime mu je Azad Dağıstanlı.

Z roko se jih je. Pozabi na pribor.

Saj vem, jaz pač rada uporabljam pribor.

Pa solato jej. - Kaj se greš? Hraniš mene ali otroka?

Kako naj hranim otroka? Samo rekel sem ti, da jej solato.

Kaj misliš, da je? Že veš spol?

Ne vem. Upam, da bo punčka.

Torej hočeš punčko? - Iz principa. - Kako to?

Ker bi ti najbrž rad fantka.

Mogoče lažem?

Moški hočemo naslednika. - No, točno o tem ti govorim.

Takšni ponavadi hočete fantka.

No, saj je lahko tudi fant. Če bo punca, ji ne boš dal miru.

Če nisi strog, se otrok razvadi.

Točno o tem ti govorim.

Saj ni važno. - Razumem.

Ne bova se ločila, ne? - Tega nisem rekla.

Kaj pa si rekla? - Nič.

Jej solato.

Nehaj jokati in stokati. - Ne bom, ker tako hočem.

Odpri usta. - Nočem. - Odpri.

Nočem...

Daj mi mir.

Meta je zdrava.

Ja, gospod. Zasegli smo ogromno robe.

Kolegi še vedno pregledujejo in zapisujejo.

Ne, voznik in še trije. Dva sta resno ranjena.

Ne dajejo izjav.

Razumem, gospod.

Hvala.

To je naše delo. Lep večer želim.

Kaj pa je?

Kaj je? - Nič, za racijo gre.

Ponosna sem nate.

Özgür spi?

Yiğit, ne glej me tako - Kako?

Tako. Zardela bom.

Pridi z mano.

Star tiran je. Tako pravijo ostali.

In to takšni žilavi. Imel je težave s kraljem igralnic,

ta pa mu je ubil ženo, in to pred hčerko.

Naročnika je našel, plačanca pa ne.

Tudi to bo uredil. Pred tem ne namerava umreti.

Azad Dağıstanlı.

Pa poglejmo, kdo si.

Vsega tega nisem dosegel z lahkoto.

Hudo ceno sem plačal. Bil je neki kralj igralnic.

Zanj sem moril.

Šel sem do njegovega tekmeca

in mu ubil ženo.

Škoda.

Albine je bilo res škoda.

Kam pa greš?

Počakaj, da se ti oglasim. - Do konca življenja te bom čakal.

Poklicala te bom, shrani mojo številko.

Pošlji mi sporočilo ali pa kakšnega smeškota. Da mi ne bo dolgčas.

Pozdravljeni, g. Namık.

Vam skuham kavo? - Ni treba.

Kje so vsi? - V sobah so.

Če ni nič drugega... - Ni. Hvala.

Lahko noč. - Lahko noč.

Namıku ni uspelo?

Super, zasluži si. - Odlična novica, ne?

Vidiš? Odlično izgledaš, ko prejmeš dobro novico.

Kar nehaj jemati zdravila, namesto njih imaš mene.

Groza, spravi ga ven. - Samo malo.

Če pa ti pravim,

da te Namık čaka na zlatem pladnju, ti pa me zaklepaš kot psa.

Vila je orjaška? Ne bi imel ene sobe za Cüneyta?

Kaj naj še naredim, da mi boš zaupal?

Najdi mu sobo, a nekdo naj bo ves čas pred vrati.

Hvala.

Prestrašil si me.

Si še kar tu?

Mogoče se ti ne morem upreti, Namık.

Ni pravi kraj, pa tudi trenutek ne.

Če bi vedel, o čem razmišljam... Zdaj je pravi kraj in trenutek.

Dober večer, Teslo. Je Namık doma?

Malo prej je prišel.

Pil je. V kuhinji je.

Samo lahko noč sem ti hotela zaželeti.

Pa daj.

Lahko noč. - Tudi tebi.

To je neumnost.

Neumnost je. Takoj moraš oditi.

Ne bi rekla.

Pričakoval sem, da me boš pogrešala,

ampak ne tako hitro.

Pojdi vprašat Azada, če je bila njegova žena Albina.

Kako vezo ima njegova žena? - Ne sprašuj, samo ubogaj.

Prav. Zakaj se jeziš?

Povej mi razlog, da ga bom lažje vprašal.

Vem, kdo jo je ubil. Njenega morilca išče, ne?

Res je. - Super. Če ji je bilo ime Albina,

jo je ubil Namık.

Kaj? - Saj si me slišal. Pojdi vprašat Azada.

Prava bomba si. Prav, takoj ga grem vprašat.

Azad? Azad?

Še ne spiš? - Pomembno novico imam. - Povej.

Je bilo ženi ime Albina? - Moja pokojna žena se te ne tiče.

Je bila Albina ali ne? Zelo je pomembno.

Recimo, da je bila. Kaj se te to tiče?

Recimo samo, da vem, kdo ti je ubil ženo.

Zdaj pa poslušaj.

To ni nekaj iz česar se boš delal norca.

Saj se ne. - Povej.

Če je bilo tvoji ženi ime Albina, jo je ubil Namık.

Kaj? Kako to veš?

Vir je zanesljiv. Namık je bil pijan in povedal İdil.

Pravkar mi je sporočila.

Glej ta popoln par.

Jülide, ne hodi takšna po hiši.

Po vodo sem šla, vsi spijo. Prav imaš, oprosti. Lahko noč.

Če je bilo tvoji ženi ime Albina, jo je ubil Namık.

Ne boš spal spodaj?

Ločila sem bom. - Jutri pokliči odvetnika.

Ni potrebe. - Se strinjam.

Ne dotikaj se blazine. - Ti pa se ne dotikaj mene.

Ne bova se dotikala. - Ne bova se.

V redu. - V redu.

Kaj počneš v moji sobi?

Če se Namıku približaš na manj kot 5 metrov,

te bom ubila. Jasno?

Ubila te bom.

Kar izkaži se.

Azad, kaj je? - Yeter, oprosti.

Se je kaj zgodilo? - Zbudil sem te.

Povej, kaj je narobe. - Samo...

Samo slišati sem te hotel.

To je vse.

No, lahko noč.

Azad? Halo?

Ločila se bova.

Prosim? - Baje bi me rad videl.

Ne zavlačujva.

Pred vrati te čaka avto. Pridi na zajtrk.

Slišal sem tudi, da bi ti prav prišel denar.

Mogoče ti lahko pomagam.

Dajmo, čakam te.

Kaj je zdaj to? Zakaj si odmaknil blazino?

Nekaj sem te vprašala. Zakaj si odmaknil blazino?

Kdo jo je odmaknil? - Ti, tamle je.

Nič nisem premikal, madona.

Zakaj bi jo odmaknil? Na.

Gotovo si jo odmaknil.

Ferhat! - Ja, vem. Ločila se boš.

Nisem hotela reči tega. - Kaj pa potem?

Še malce te bom mučila. Če bom zmogla...

Nisem našla šampona, zdaj ga pa vidim.

K Yiğitu greva na zajtrk.

Še blazino bom vzel, če že ne smem objeti svojega otroka.

Dobro jutro, g. Namık.

Namık, ti baraba.

Veš, da nisem presenečen? Pri Namıku ni to nič čudnega.

Vidiš, ne? Od njene smrti je minilo več let, a sem ga našel.

Namık je bil.

Kakorkoli že...

Azad, kmalu pride. Ti sedi na kavču, jaz pa bom stal zraven tebe.

Prišel bo in pokleknil pred nama. Prosim.

Dobro jutro, oči. - Dobro jutro, junak moj.

Dobro jutro. - Dobro jutro.

Saj prideta, ne? - Prideta.

Ferhata sem klicala, na poti sta.

Yiğit, bi šel kupit štručke? - Grem.

Pa pohiti, ker sta na poti. - Prav.

Dobrodošel, stric.

Naj ti predstavim Azada.

Dobrodošel. - Hvala.

Končno se srečava.

Kdo si ti? - Saj ti je povedal. Azad Dağıstanlı.

Poznaš Azada Dağıstanlıja? - Ne poznam.

Kaj počneš tu?

Grčija mi ni všeč. Vrnil sem se.

Od kod poznaš Yeter?

Poznava še eno osebo, ki je še pomembnejša. - Koga?

Zaradi tebe me moja hči sovraži.

Si ji ti poslal sporočilo? - Kakšno sporočilo?

Ni važno, bom že ugotovil.

Ne poznam tvoje hčere. - Res je.

Ne poznaš je.

Ko si ubil Albino,

je bila še čisto majhna.

Zdravo!

Yiğit!

KONEC 24. DELA