Original subtitles

ČRNO-BELA LJUBEZEN

11. DEL

Ferhat, boš ženi kaj rekel?

Ali pa bom moral najprej reči kakšno krepko na tvoj račun?

Meni povejte, res me zanima.

Pojdi ven, doktorica. - Ferhat, prosim.

G. Namık bi mi rad nekaj povedal. Naj mi pove.

Zelo me zanima.

G. Namık, bi nama razložili prepad med resnico in lažjo?

Na kakšnih lažeh temelji vaša družina?

Rekel sem ti, da pojdi.

Povsem jasno mi je, da te žena ne uboga, Ferhat.

Rekel sem ti, da pojdi, doktorica. - Ferhat, nikar.

Ferhat. Ferhat!

Ferhat, ne zaupaj mu! - Aslı.

Kaj se dogaja? Zakaj vpiješ?

Kako me lahko to vprašate, ko pa za vsem tem stojite vi?

Kaj misliš? Naravnost povej. - Kako brezvestna mati ste?

Kar se tiče Gülsüm... - Ne govorim o Gülsüm.

O Ferhatu govorim. - O Ferhatu? - Ja, o Ferhatu.

Kako ste lahko vsa ta leta lagali sinu?

Moški, ki ga je imel za strica, je v resnici njegov oče.

Kako ste lahko tako nemoralni, da ste vsa ta leta sinu lagali?

Nimate nobene vesti? Kako lahko mirno spite?

Vse ti bom povedala, potem pa me obtožuj. Pridi.

Seveda ne veš, kaj se dogaja doma, če te nikoli ni.

Res je, zadnje čase se ne vidiva veliko, to si pravilno povedal.

Ker sem reševal Gülsüm, doktorico in sebe pred Şahinom.

Kje si bil pa ti?

Na gradbišču, ne?

Kako potekajo dela? Upam, da ni težav.

Safiye je odšla. Umaknil bom kandidaturo. Vse je narobe.

Je to moj problem? Kaj nima moža?

Ga ima? Ima ga. Čemu potem skrb?

Umik kandidature je tvoja stvar. Sem ti jaz rekel, da kandidiraj?

Moj naslednik si, Ferhat. Vse sva delala skupaj.

Dogovorila sva se, da bova skrbela za družino.

Sem te vzgajal, da postopaš okoli, ko bi mi moral biti v oporo?

Nisem postopal okoli. Sem se znebil Şahina? Sem.

Si to naredil zame? Ne, zato ker je ustrelil tvojega brata.

Povedal sem ti,

da tisti, ki škodujejo mojim najdražjim, ne bodo preživeli.

Preden me začneš obtoževati, bi mi morala prisluhniti.

Poslušam.

Ker me zanima, kaj je razlog, da ste žrtvovali lastnega sina.

Pridi, povedala ti bom.

Ni trupla človeka, ki naj bi ga ubil, ni pa niti starega Ferhata.

Stric, nisem se spremenil.

Jezi me to govoričenje o starem Ferhatu, žali me.

Še vedno sem enak. Če imaš dvome, mi jih povej.

Imam jih. - Povej.

Odkar je Aslı prišla v tvoje življenje, si zmeden.

Obseden si z doktorico, prav obseden.

Vsi vidimo, da te je spremenila, Ferhat, samo ti tega ne opaziš.

Če od tebe ne morem nič več pričakovati, se bom boril sam.

Samo povedati mi moraš.

Ali Aslı ljubiš ali želiš le imeti blizu sovražnico,

to ni več pomembno. Sploh ne gre za Aslı.

Gre za to, da te Aslı oddaljuje od družine.

Očitno si se že odločil.

Marsikaj sem morala narediti, da sem rešila svoje otroke.

Naučila sem se molčati. - Molčati zavoljo otrok?

Ga. Yeter, ravno zaradi otrok ne bi smeli molčati.

Ferhatu ste tako uničili življenje.

Vam bo Ferhat hvaležen, ko bo izvedel resnico? Dvomim.

Poslušaj, snaha.

Izvedela si, da je Namık Ferhatov oče.

Ni pomembno, kdo ti je povedal.

Samo eno vprašanje imam.

Boš povedala Ferhatu?

Tudi jaz nisem pameten prišel na svet, Ferhat.

Veliko neumnosti sem naredil za ljubezen.

Ko sem odrasel, pa sem se moral odločil.

Stric.

Ne gre za ljubezen, razumi.

Ti ne razumeš, Ferhat. Odločiti se boš moral.

Jaz sem se odločil, da bom preživel.

Odločil sem se za družino. Tudi ti se moraš odločiti.

Boš tekal za ženo ali skrbel za družino?

Meni ni nič težko. - Potem ni težave.

Ko tako stojiš pred menoj, me poglej v oči, Ferhat,

in mi reci, da se motim, da me še vedno podpiraš.

Vsak ima svojo zgodbo.

Nekateri se rodijo pod srečno zvezdo. Jaz sem se pod nesrečno.

Dober izgovor.

Dober izgovor ste našli za svoje grehe.

Ga. Yeter, sebi lahko lažete, meni ne morete.

Menim, da ima človek vedno tudi drugo pot.

Naredili ste, kar vam je ustrezalo.

Če nočeš, ti ni treba verjeti. Samo eno vprašanje imam.

Boš povedala Ferhatu?

Boš mojemu sinu uničila življenje?

Odgovor je na dlani, ga. Yeter.

Vaša preteklost je težka in žalostna,

ampak ne more prikriti vseh vaših grehov.

Ne prikrivam jih zaradi sebe, temveč zaradi Ferhata.

Nikar, ga. Yeter. Ne, ker se bojite.

Se bojim, da bo Ferhat spremenil svoje mnenje o meni?

Njegov odnos do mene se ne bo spremenil.

Vsa ta leta

je Ferhat na skrivaj jokal za brivcem Necdetom.

Misleč, da je njegov oče. Pomisli.

Bo Namıku poljubil roko, ko bo izvedel, da je njegov oče?

Kaj se bo zgodilo z Yiğitom in Gülsüm?

Kako bi se pa ti počutila,

če bi izvedela, da s Cemom nimata istega očeta?

Bi šla k Cemu in mu povedala, da ni več tvoj pravi brat?

Kako bi ti bilo, če bi izvedela, da tvoj oče v resnici ni tvoj oče?

Kaj bi naredila? Pomisli. Pomisli, kaj vse boš uničila.

Ferhat ne bo dobil Namıka, Necdeta bo izgubil.

Izgubil bo Yiğita in Gülsüm.

Jaz sem ga vrgla v to laž, ker nisem imela izbire.

In ti? V kaj ga boš vrgla ti?

Odločiti se moraš, Ferhat.

Vse to govorjenje me dolgočasi. - Kam greš?

Uredit to zadevo. - Kako? - To je moja stvar, stric.

Ukvarjaj se s svojimi stvarmi. Rekel sem, da bom uredil.

Razumeti moraš in se odločiti.

Jaz sem se odločil, da bom preživel.

Odločil sem se za družino.

Boš tekal za ženo ali skrbel za družino?

Kako bi ti bilo, če bi izvedela, da tvoj oče v resnici ni tvoj oče?

Kaj bi naredila? Pomisli. Pomisli, kaj vse boš uničila.

Ferhat ne bo dobil Namıka, Necdeta bo izgubil.

Izgubil bo Yiğita in Gülsüm.

Jaz sem ga vrgla v to laž, ker nisem imela izbire.

In ti? V kaj ga boš vrgla ti?

Zajček moj, se smehljaš mamici?

Se smehljaš?

Naprej.

Brat Abidin, vstopi.

Kamila previjam.

Gülsüm, obleci sebe in dojenčka. Ven bomo šli.

Kam pa?

V bližini sem našel dojiljo.

Res?

Ne bi rad šel sam. Bi šla z menoj?

V redu, pripravila se bova.

V redu, v avtu vaju počakam. - Prav.

Ferhat.

Te lahko nekaj vprašam?

Vprašaj, doktorica.

Bi me peljal k očetu?

Veliko sva govorila o njem in strašno ga pogrešam.

Pridi.

Konec je. Uničena sva, Namık, uničena.

Aslı je izvedela za Ferhata. Verjetno naju je slišala.

Kaj bova pa zdaj? - Prekleto.

Sklepal sem, da nekaj ve, ko je tako naduto govorila.

Ta ženska pomeni težave. Samo še tega se je manjkalo.

To je zelo, zelo slabo.

Če pove Ferhatu, bo vse uničeno.

Prepričevala sem jo, jo rotila, naj ne pove Ferhatu.

Rekla sem ji, da bo tako Ferhata uničila.

Nič mi ni odgovorila. Skupaj sta šla ven.

Ferhat je skuhal to težavo in očitno je ne bo uredil.

Sam bom uredil.

Rotim te, ne ubij punce. Nikar.

Če se ji kaj zgodi, bo Ferhat krivil tebe.

Rotim te, nikar.

Ferhata sem vključil v vse svoje načrte. Moj sin je.

Ne bom dovolil, da se obrne proti meni in pokvari načrte.

Kaj boš naredil?

Za vse in vsakogar imam rezervni načrt.

Kaj je notri? - Vsi imamo skrivnosti, Yeter.

In grehe, ki jih želimo pozabiti.

Nekaj o Aslı?

Tudi najina snaha ni nedolžna ovčica.

Si žalosten zaradi Safiye?

Ni te vredna.

Gülsüm, je pomembno ali sem žalosten ali ne?

Odšla je. Iz tega se moram nekaj naučiti.

Odšla je.

To je greh. Ne razumem, kako ga je lahko zapustila.

Res je greh. Kako ne bi bil?

Zakaj sva se ustavila?

Reci kaj. Zakaj sva se ustavila? Bo tista ženska prišla sem?

Ti boš podojila Kamila, Gülsüm.

Jaz?

Slišal sem tvoj pogovor z mojo teto.

Ne zanima me, kdo je njegov oče.

Safiye sem nagnal, ko sem izvedel.

Gülsüm, to bo ostala najina skrivnost. Do groba.

Ne povej teti. Prav?

Podoji otroka. Zunaj bom.

Oči.

Prišla sem.

Sestra, rabite vodo?

Daj mi, daj mi. Hvala. Počakaj.

Napitnino ti bom dala. - Pridi sem.

Vzemi. - Hvala, brat. - Hvala.

Oči.

Prišla sem, oči.

Poročila sem se.

To si verjetno videl.

Vidiš vse, kar se dogaja z menoj, ne?

Začutiš.

Včeraj sem veliko govorila o tebi.

Veliko.

In spoznala sem, da te strašno pogrešam.

Žal mi je.

Zelo mi je žal.

Zaradi vseh teh težav sem pozabila nate.

Mi boš oprostil? Oprosti mi, oči.

Oči. Tolikokrat sem rekla oči.

Pogrešam to besedo.

Prosim, oprosti mi, ker jočem. Prav?

Kaj naj naredim? Fantje hitro odrastejo, ko izgubijo očeta.

Jaz sem se bala odrasti.

Mislila sem, da se boš vrnil in mi pomagal odrasti.

Bala sem se odrasti.

Takšne smo pač punce. Poglej, kaj sem prinesla.

Zadnja žepnina, ki si mi jo dal.

Še vedno jo nosim s seboj.

In tvojo majico.

V vrečko sem jo zaprla, da sem ohranila tvoj vonj.

V stari hiši je ostala.

Strašno te imam rada.

Strašno te imam rada.

Podrobnosti novinarske konference. - Lepo.

Namık, rekla sem, da bodo tema projekti družbene odgovornosti.

Bolje bi bilo, če bi jim povedala resnico.

Še vedno upam.

Tako sem naredila, če bi si premislil glede umika.

Odločil sem se, İdil. Kolikokrat ti moram reči?

Yeter je zelo zaskrbljena. Se je kaj zgodilo?

Pojdi se pripravit.

Pojdiva na novinarsko konferenco in zaključiva zgodbo.

Očitno gre za zasebno zadevo.

Kje si? Zakaj se ne oglašaš na moje klice?

Žal mi je, stric, nisem slišal. Zdaj sem videl, da si me klical.

Kjerkoli že počitnikuješ, Cüneyt, se vrni, ker imam delo zate.

Odpravila se bova. - Kot ukažete, g. Namık.

Mojbog.

Kam je šla ta punca?

Kje si? Tebe in fantka ni.

Abidin je mene in Necdeta peljal k dojilji.

Kam? H kakšni dojilji, punca?

Abidin je našel dojiljo za Necdeta in sem šla z njima.

To mi ni niti malo všeč. Takoj se vrnita domov.

V redu, mama, prihajava.

Brat.

Zakaj to delaš? Zakaj nisi nikomur povedal?

Nekatere stvari je težko povedati.

Te lahko nekaj prosim?

Kupiva tulumbe in jih razdeliva ljudem. Oče jih je imel zelo rad.

Lahko. - Hvala.

Kaj je? - Po vsem, kar sem ti govoril, si šel z Aslı, ne?

Pozneje se bova pogovorila.

Nimava se o čem pogovarjati, ker je vse jasno.

Kaj delaš ti in kaj bom moral narediti jaz.

Praviš, da je nekdo jezen, zaradi Şahina...

Kakorkoli že. Vse mi je jasno.

Brat.

Zaradi tebe sem spet s svojim sinom. Hvala.

Ne vem, kako se bova rešila iz te godlje, Gülsüm.

Ne vem, ali se sploh morava reševati.

Vem pa, da je edini nedolžen v tej zadevi prav Kamil.

Kamil.

Veš, da ga kličem Necdet? Tako je bilo ime mojemu očetu.

Nisem mu še šel po rojstni list. Kamil Necdet bom napisal.

Lahko to narediš? Spraševali bodo, zakaj Necdet.

To je pa res.

Navadila sem se, da ga moram imeti rada od daleč.

Tega je zdaj konec, v tvojem naročju je.

Gülsüm, zaradi norišnice v hiši za otroka ni bilo poskrbljeno.

Rabi kaj? Obleke, igrače?

Za igrače je še premajhen, obleke bi pa rabil.

Res? - Ja. - Pojdiva jih kupit.

Bomo kupili lepe oblekice? Moj lepi sinko, moj zajček.

Nič novega mi ni uspelo najti, tožilec.

Potem jim je uspelo, da je Şahin Cigal izginil, komisar.

Natanko tako, tožilec. O njem veva samo to,

da je njegova hči ob potresu leta 1999 živela pri babici.

Niso je našli ne žive ne mrtve.

Opravičujem se, tožilec.

Halo, Ebru? - Cem, lahko takoj prideš?

Kaj je? Zakaj jokaš? Kje si? - Doma. Takoj pridi, prosim.

V redu, pomiri se.

Tožilec, če dovoliš, bom šel.

Kaj je? - Nujna zadeva. Pozneje ti povem. - Seveda. - Hvala.

Tukaj ustavi.

Tukaj je. - Mislil sem, da govoriš o svakovi hiši.

Ne, brat ima svojo hišo. Nič ne veš o meni.

V tej hiši sem se rodila in odraščala pri starših.

Iz te hiše je mama pobegnila s sestro.

In tukaj sem izgubila očeta. To je naša hiša. Pridi.

Primi.

Vrata so stara, težko jih odpreš.

Pridi, pridi.

V kuhinjo bom odnesla. Pojdi noter.

Ti je všeč? Sedi.

Sedi, tja sedi.

Zakaj sva prišla sem?

Zakaj sva šla včeraj v kamnito hišo?

Pogrešala sem jo. Že dolgo me ni bilo sem.

Občutek je zelo lep.

Po očetovi smrti sva z bratom živela tukaj,

potem pa si je brat najel drugo hišo.

Jaz sem še nekaj časa ostala. Nakar sem šla k bratu.

Te hiše pa vseeno nisva mogla izprazniti.

Brat kdaj pride sem, jaz pa tudi.

Na eni strani je otrok, na drugi tvoj brat.

Bi ukradla skalpel?

Samo en stavek. Namık je tvoj oče.

Če ga izrečem, bo to pomenilo konec Necdeta, Gülsüm, Yiğita, Ferhata...

Bolje, da ne povem.

Tako je.

Želela sem, da jo vidiš.

Želela sem ti pokazati, da sva imela podobni otroštvi.

Moj oče se je strašno zadolžil, da je kupil to hišo.

V službo je hodil peš, da jo je lahko odplačeval.

V trgovini je vedno poplačal vse dolgove.

Ponosen človek je bil.

Kot tvoj oče je bil tudi moj ponosen.

Poglej, tukaj je moj brat označil, koliko je zrasel.

Očeta je prosil, naj ga izmeri, potem sem ga prosila tudi jaz.

Vedno ga je izmeril višjega, kot je bil.

Nisem mu povedala, ker mu je verjel.

Tako je bilo.

Moj brat je naiven in dobrega srca.

Ko ima nekoga rad, je slep in vse verjame.

Me je pa tudi jezil, ko mi je govoril, da sem posvojena.

Da nisem njegova sestra in da so me našli pred mošejo.

Potem mi je povedal, da se je samo hecal.

Tako je bilo.

Ebru?

Ebru? - Ven, ven, ven, ven!

Na pomoč! Na pomoč! - Ebru, jaz sem.

Pomiri se.

V redu je, je že mimo.

Si dobro?

Povej mi. Kaj se je zgodilo?

Ferhat.

Hvala, da si me peljal k očetu in sem. Hvala.

Je že v redu.

Doktorica...

Zadnje dni si zelo čudna. Tudi do strica si se čudno obnašala.

Nekaj ti leži na duši. Povej mi.

Kaj pričakuješ, da ti bom rekla, Ferhat?

Krogle letijo nad najinima glavama, beživa pred ognjem.

Marsikaj se nama je zgodilo.

In za vsem tem stoji skrivnostni bivši partner tvojega strica.

Tvoj stric ni nič rekel, nič naredil.

Ni mu bilo treba polagati računov.

Če je to težava, je razrešena.

Si ga ubil?

Poper sem mu dal v usta.

Rekel sem mu, naj si tega ne drzne več delati.

In dodal, da ga bom za ušesa.

Pojdiva delit tulumbe. - Iskat jih bom šla.

Spala sem.

Zaslišala sem hrup. Prebudil me je.

Mislila sem, da je veter.

Potem pa sem sredi sobe zagledala moškega z masko.

Ko sem ga zagledala, sem zakričala.

Nisem imela kam pobegniti. Hoditi je začel proti meni.

Udaril me je.

Roko mi je dal na usta, da nisem mogla kričati.

Skušala sem ga brcniti, ampak nisem imela moči.

Nekaj mi je dal pod nos in potem ne vem nič več.

Ne vem, kako dolgo je trajalo, da sem se prebudila.

V redu je. Je že mimo. Tukaj sem in nič hudega se ti ne bo zgodilo.

Našel bom pesjana, ki ti je to naredil. Nič ne skrbi.

Si razumela?

Strah me je bilo, Cem.

Nisem vedela, kaj naj naredim, zato sem te poklicala.

V redu, v redu!

Dovolj je.

Pojdi vlomit ključavnico. Ne pusti prstnih odtisov.

V redu, gdč. Ebru.

Ti me boš pa močno klofnil. - Ne razumem.

Rekla sem, da me klofni. Daj, sem.

Gdč. Ebru, kako klofnem?

Takoj me močno klofni.

Če me ne boš, te bom ustrelila.

Daj!

Lepo.

Lahko gresta.

Odnesita očetove stvari.

Počasi, počasi.

Bolelo bo.

Z vseh strani boš obkoljen, Namık Emirhan.

Rotil me boš, naj tega ne naredim,

ampak počasi, počasi...

Največ, kar mi je oče zapustil, je potrpežljivost.

Potrpežljivost je najmočnejše orožje.

Cem, prosim, ne odidi. Ne zapusti me, bojim se.

V redu je, pomiri se.

Poklical bom svoje kolege in vse bodo pregledali.

Ugotovili bomo kaj sta pesjana iskala.

V red se spravi, prav? Pojdi se umit.

In poglej, ali kaj manjka, prav? - V redu.

Teta Makbule? - Aslı, si to ti? - Jaz sem.

Kako ste kaj? - Ljubica. Bog te je poslal k meni.

Mislila sem nate. Počakaj, videla boš.

Sinko, primi. Samo malo.

Poglej, to je Necmi. 30 let ima.

Visok je kot ta fant. Zdravnik za živali je.

Veterinar. - Veterinar, ja. Poklepetati morata ob čaju.

Poročila sem se, teta Makbule. - S kom?

Z njim.

Čudovito. Čeden je. S čim se preživljaš?

Sta najela hišo ali kupila? Brez redne službe ni nič.

Se vidiva, teta Makbule. - Počakaj. To daj Cemu.

To je Esra. 25 let ima in je učiteljica.

Naj gresta na čaj. - V redu. - Še nekaj. Naredita otroka.

Čez 30 let imaš. Pazi, da ti vlak ne odpelje.

Se vidiva. - Ljubica.

Tako so zmenkarije potekale nekoč.

Če ti ni težko, me pelji v bolnišnico.

Greš v službo? - Ne, nekaj otrok bom pregledala in grem domov.

Kakšni skrivni pogovori so to?

K Namıku si šla in nekaj sta šepetala.

Nič ni. Pogovoriti sem se morala z bratom Namıkom.

Res? Kaj pa praviš Namıku, da jaz ne bi smela vedeti?

Razen Ferhatovih napak?

Nič ni. - Kaj pa pričakujem od tebe?

Moja snaha je zapustila dojenčka in odšla,

ti pa mi niti ne moreš reči, da ti je žal za to.

Kot da si žalostna. Plesala si od sreče.

Briga me zanjo. Zaradi Kamila mi je hudo.

Nikoli nisem verjela tej Şadiye.

Nenadoma se je pojavila in Abidinu rekla,

da je otrok njegov sin.

Ne meni se zanjo, kača je bila.

Ni vzdržala in je odšla, ostal ti je pa vnuk. Uživaj.

Njen prihod in odhod ne pomenita nič dobrega.

Nekaj strašno smrdi. Kaj, bomo še videli.

Hvala, brat.

Prosim, brat. - Pridi v bolnišnico, Teslo. - V redu, brat.

Kamila grem uspavat. - V redu, Gülsüm.

Hülya, vzemi. Dol grem.

Teslo bo kmalu tukaj. Telefon naj bo prižgan.

Kam pa greš ti? - Veš, da ne polagam računov.

Kako si lahko takšen, da se v trenutku spremeniš?

Malo prej si bil strašno razumevajoč, zdaj pa...

Zdaj pa? - Krut in brezčuten.

Dobro. - Dobro?

Doktorica, ne bom te opominjal. Nekaj sva se dogovorila, ne?

Sva. Ne krši več pravil. Zdaj pa pojdi.

Razumem, poveljnik.

Naj jih odložim? - Odloži, drugo bom pa jaz.

Kje si bila toliko časa? Kaj se greš?

Kaj si zunaj delala z Abidinom in dojenčkom v naročju?

Mama, povedala sem ti. Abidin je našel dojiljo za Necdeta.

Fantku je ime Kamil. Zmotila se boš in nekje rekla Necdet.

Potem pa poskusi to razložiti, ko te bo izdal predolg jezik.

Zakaj ni šel sam? Zakaj si šla z njim?

Rekel je, da bo žensko mogoče sram.

Bog, še zmešalo se mi bo.

Safiye je odšla in Abidin je fantka dal tebi.

To smrdi.

Naju je Abidin slišal in ubil Safiye?

On pa že ne. Abidin tega ne bi naredil.

Ne bi bil jezen, če bi izvedel? Prevaran je bil.

Prevarala si ga pa ti.

Kaj, jaz? Tako torej?

Bi bilo bolje, če bi ga pustila pred mošejo?

Ta prekleta slaba vest.

Ves čas vas moram reševati. Še v norišnico me boste spravili.

Prosim? - Abidin Adaklı živi tukaj? - Ja.

Kdo je prišel? - Policija, ga. Handan.

Kaj pa je, gospod policist?

Se je komu kaj zgodilo? - Abidina Adaklıja iščem. Je doma?

Teslo, me pelješ k Yiğitu?

Ne delaj tega, moj brat bo zelo jezen.

Če me ne boš peljal, bom šla s taksijem.

Greva.

Kaj se dogaja, mama? Kaj je narobe, policist?

Policist te išče. Ni povedal, zakaj. - Ste vi Abidin Adaklı?

Jaz. - Je Safiye Adaklı vaša žena?

Ja. - Vašo ženo so našli mrtvo na avtocesti proti Ankari.

Moje sožalje.

Je mrtva? - Z nama boste morali na policijsko postajo, g. Abidin.

Seveda.

Poklical boš Ferhata in mu rekel, da sem šla s taksijem k Yiğitu.

Tako bova povedala enako, prav?

Aslı. - Zdravo. - Zdravo. - Utegneš?

Seveda, utegnem. - Mami, kdo je prišel?

Zdravo. - Ti si prišla. - Jaz. Skrbelo me je zate.

Ne stoj na vratih, vstopi. - Hvala.

On pa že ne. On pa že ne. Pa je.

Policista sta prišla in odpeljala Abidina.

Kako? Zakaj?

Safiye so našli mrtvo.

Sem ti rekla? Prepričana sem bila.

Slišal naju je in punco ustrelil.

Abidina se bojim. Tiha voda bregove dere.

Ni naključje, da je otroka dal tebi.

Načrt ima. Ima, ima, ampak kašnega?

Bog, naj se ta dan konča. Naj se konča.

Ferhat se sploh ne oglasi.

Pomiri se, globoko dihaj.

Še nikoli se nisem tako bala. - Pomiri se. Fantje preiskujejo.

Izvedeli bomo, kdo sta in kaj sta hotela. Prav?

Nič hudega ti ne bo. - Vesela sem, da si z menoj.

Veš, presenetila sem samo sebe. - Zakaj? - Dobrodošla.

Hvala. Si lačna?

Pripravite nama ploščo s sirom, olivami in paradižnikom. - Seveda.

Naj pokličem tudi Aslı? - Ne, ne moti je.

Obiskat jo bom šla. Tako mi je prijetneje.

Potem pa dobro.

Nocoj bom morala biti sama doma. - Če želiš...

Lahko greš v hotel in si tam odpočiješ.

Ne, ne v hotel. Ne maram hotelov.

Enkrat bom morala domov.

Nekaj dni mi bo težko, potem se bom navadila.

Sploh pa imam junaka, ki pride takoj, ko pokličem.

Koga, mene? Nič takšnega.

Hvala.

Zate imam slabo in še slabšo novico.

Slaba je, da je Şahin Cigal mrtev,

slabša pa, da te kliče. Kaj praviš? - Kaj bi rad?

Povej mi, kdo dela za pesjana.

Kdo si je drznil pred vrati pustiti avto in orožje?

Nič ne vem o tem.

Bog naj me kaznuje, če vem. Ustreli me, ampak nič ne vem.

Tudi če me ustreliš, ne vem! - Roke dol.

Bolje zate, da ne veš. Če veš, pa mi nisi povedal, bom tvoj Azrael.

Prišel bom in te ubil.

Vaša žena je šla na stranišče. Očitno ji je nekdo sledil.

Ubili so jo na stranišču.

Je šla obiskat družino?

Odšla je od doma. Sporočilo je pustila.

Dojenčka imava. Napisala je, da ne zmore, in odšla.

Samo to smo našli. Denar so ukradli.

Ste našli storilca?

Varnostna kamera je posnela žensko. Obraz se slabo vidi.

In hitro je odšla.

Razumem, komisar.

Moje sožalje, g. Abidin. Naj vam bog nakloni uteho.

Jo lahko pokopljem? - Seveda. Pomagali vam bomo.

Hvala, komisar.

Hvala. Res ne bi bilo potrebno. - Malenkost. Naj ti prija. - Hvala.

Özgür je hitro okreval. Otroci se hitro poberejo.

Ja, bolje je, hvalabogu je okreval.

Aslı, nisi prišla, ker te je skrbelo za Özgürja, ne?

Nisem vedela, kam naj grem.

Prišla sem, da bi zadihala.

Prav si naredila. - V redu.

Vsi vidimo, da te je spremenila, Ferhat,

samo ti tega ne opaziš. Si to zdaj ti?

Ali Aslı ljubiš ali želiš le imeti blizu sovražnico,

to ni več pomembno.

Sploh ne gre za Aslı. Gre za to, da te Aslı oddaljuje od družine.

Očitno si se že odločil.

Yiğit je zaprt vase. Takšen je bil že, ko sem ga spoznala.

O nekaterih stvareh se z njim ni mogoče pogovarjati.

O Ferhatu in družini, ne? - Ja. - Seveda.

Preteklost in otroštvo sta zanj boleči temi.

V srcu ima bolečino, jih pa tudi pogreša.

Ko jih pogreša, njegovo razočaranje raste.

Yiğit misli, da ga je brat zapustil.

Da ga nima rad.

Misli, da, če bi ga imel rad, ga ne bi zapustil.

Ferhat ne bo dobil Namıka, Necdeta bo izgubil.

Izgubil bo Yiğita in Gülsüm.

Jaz sem ga vrgla v to laž, ker nisem imela izbire.

In ti? V kaj ga boš vrgla ti?

Suna, počasi se bom morala odpraviti. - Ti najbolje veš.

Še kdaj se oglasi. - Seveda. Bom.

Aslı?

Nekaj sumiš, nisi pa prepričana

in mi zato nočeš povedati, ne? - Povedala sem ti, Suna.

Prišla sem, ker nisem vedela, kam naj grem. Da bi zadihala.

Tudi prav.

Še pridi. - Prav.

Ebru, ne bodi tako žalostna. Ko si žalostna, sem jaz tudi.

Prosim, nikar. - Težko je biti osamljen, Cem.

V sirotišnici je veliko otrok, v resnici pa si sam.

Brez mame, brez očeta...

Težko je biti osamljen. Vse sem dala skozi sama.

Od tam sem prišla močnejša in rekla sem si,

da zmorem vse, ampak življenje je težko.

Veš kaj?

Najtežje je biti sam.

Tukaj sem. V redu?

Vem. Hvala. - Poslušaj.

Ne vem, kako naj ti to povem,

ampak ko sem te prvič videl, sem želel biti s teboj, Ebru.

Mojbog, kakšen neotesanec sem.

Tebi je hudo, jaz pa takšne govorim. Pozabi, da sem kaj rekel.

Kaj naj pozabim, Cem?

Veš, o čem sanjam, odkar sem te prvič videla?

Halo, je vse v redu? - Brat. - Povej mi.

Svakinja je šla k tožilcu. - Kaj?

Zakaj nisi sporočil, Teslo? Zakaj nisi sporočil? Je še tam?

Ne, ob obali se sprehaja. Na očeh jo imam.

Hvalabogu, da jo imaš.

Kmalu pridem.

Nisi prav naredil, Namık.

Uspelo bi mi. Tudi temu bi bila kos.

Ne čutim se več močnega.

Rada bi bila ob tebi, Namık.

Govorim ti, da bi ti bila rada v oporo.

Ti pa me nenehno odrivaš. Znebiti se me hočeš.

Ko se ti približam, me vedno naženeš.

Kakorkoli že.

To ni res.

Ob meni si. Bodi ob meni.

To sem ti že davno obljubila.

Kje je?

Doktorica, kaj delaš tukaj?

Diham svež zrak. Rabim tudi za to dovoljenje?

Za vse ga rabiš. Si me slišala?

Vprašati me moraš tudi, preden greš operirat. - Zmešalo se ti je.

Od nekdaj sem zmešan. Kaj si delala pri mojem bratu?

Tam ne živi samo tvoj brat, ampak tudi Suna.

Sta s Suno v dveh dneh postali najboljši prijateljici?

Sva, imaš kaj proti? - Vedno imam kaj proti.

Rekla si, da greš v bolnišnico, najdem te pa tukaj.

Ne stiskaj me za roko in ne vleci me. - V avto.

Zakaj me vlečeš? - Ne bom ponavljal.

Kaj je spet, Ferhat? Ves čas se pričkata. Težave imamo.

Brigajta se zase. Sta me slišali?

Safiye je umrla. - Kako? - Ja.

Na počivališču so ji ukradi denar in jo ubili.

Slišala si in veš, zdaj pa lahko greš. - Stoj.

Mlada ženska je umrla. Kako ste lahko tako brezčutni?

Mojbog.

Ne bi te smel pripeljati s farme, doktorica. - Kaj sem naredila?

Nikoli več ne boš šla k Yiğitu, si razumela? Ne boš več šla tja.

Če že moraš, pojdi na tožilstvo in me ovadi.

Če bi te hotela ovaditi, bi te že. Kakšne bedarije govoriš?

Özgürja in Suno sem šla obiskat.

Ne smeš iz sobe.

Ferhat!

Bog, potrpljenje mi daj.

Sinko, kaj se dogaja? - Aslı ne sme ven. Še hrano ji bom jaz nosil.

S čim te je tokrat razjezila? - Kdor me ne bo ubogal, mu bo trda predla.

Nič več me ne sprašujta. - Brez skrbi, vsem bom povedala.

Kje je stric? - Njegova kariera je šla po zlu.

Novinarjem je sporočil, da umika kandidaturo.

Verjetno je v podjetju.

Abidin, moje sožalje.

Zakaj mi nisi sporočil, kaj je bilo s Safiye?

Kako si?

Kje si?

Poslušaj...

Staromoden moški sem, Ebru. - Kaj to pomeni?

Takšna druženja mi ne ustrezajo preveč.

Če nočeš... - Ne, ljubica. Kako ne bi hote? Hočem.

Ampak to bi moralo biti bolj uradno.

Bolj uradno?

Misliš na zaroko? - Če ti seveda ustreza.

Mojbog. Je to čudež?

Po takšnem jutru se mi dogaja to.

Je to mogoče ja? Ne razumem.

Seveda je ja. Presrečna sem.

Jaz tudi.

Vlomilca sta mi prinesla srečo.

Kot pravijo, je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega.

Ne omenjaj slabih stvari, prav?

Četudi se to ne bi zgodilo, bi naju usoda nekako združila.

V redu?

Ga. Yeter.

Zelo dobro, snaha Aslı.

Kakor vidim, si me ubogala in Ferhatu nisi nič povedala.

Res je, nisem mu povedala.

Ker mu želim dobro in ne zaradi vas.

Odslej ti varuješ njega?

Boš mojega sina varovala pred nami? Saj ga komaj poznaš.

Zato pa ga varujem pred vami.

Zamislite se nad seboj.

Ves čas drug drugega grabite za vrat in si grozite.

Hranite se z nesrečo drugih in nenehno nekaj naklepate.

Utihni.

Utihnila bom, ker mi ni všeč pogovarjati se z vami.

Vas bom pa imela na očeh, ker končno vem, kdo je kdo v tej hiši.

Poslušaj, moja lepa snaha.

Nikar preveč ne govori in nikar ne meči preveč oči naokrog.

Vidim, da ste spet dobra stara Yeter.

Ne bom vam grozila, ker to ni v moji naravi ali navadi,

bi vas pa rada spomnila na en kliše, ki velja.

Laž ima kratke noge.

Tega nikar ne pozabite. Zdaj pa hočem biti sama.

Snaha, s takšnim odnosom boš še zelo dolgo sama.

Zakaj me Safiye ni ljubila? Bi umrla tudi, če bi me?

Ni me ljubila in umrla je.

Zapustila me je.

Zakaj mi je to naredila? S čim sem si to zaslužil?

Je bilo vredno?

Zapustila je najinega sina, Ferhat.

Napisala je dva stavka in šla v smrt, ne da bi to vedela.

Težko je najti žensko, ki bo s tabo ostala vse življenje.

Umrljivi smo. Naša usoda je v božjih rokah.

Vsi prej ali slej končamo pod rušo.

Je težko biti človeški in ljubiti?

Je tako težko najti nekoga, ki bi te ljubil?

Ne premišljuj preveč.

Lahko vstopim? - Gülsüm, pridi.

Obiski mi niso prepovedani. - Mama ne ve, da sem tukaj.

Potem pa pojdi, preden te zasači.

Zakaj ti moj brat spet to dela? Kaj se je zgodilo?

Pojma nimam, Gülsüm. Še sama ne razumem.

Z menoj je delil slaščice v spomin na mojega očeta,

dve uri pozneje pa me je nadiral in vlekel za roko.

Mogoče se mu je kaj zgodilo, ne vem.

Res čudno.

Gdč. Ebru je prišla, ga Aslı. - V redu, naj pride gor.

V drugih prostorih je ne morem sprejeti, ker sem kaznovana.

Kakor rečete. - Dobro.

Še se vrnem. - V redu. Se vidiva.

Naprej.

Stric.

Prvi let sem ujel. Upam, da nisem prepozen. - Sedi.

Pomembno zadolžitev imam zate. - Kakor rečeš.

Kaj je to?

Pred petimi leti je Aslı umrl pacient.

Tudi odlična doktorica dela napake. - Ne komentiraj, samo poslušaj.

Primer je zaključen. Poišči to družino.

Če ne gre drugače, jih podkupi ali jim zagrozi,

ampak prepričaj jih, da jo bodo tožili.

Rečejo naj, da jim je ponudila denar v zameno za molk

in da so ga sprejeli, ker so bili v stiski.

Ne vračaj se, dokler ne urediš. - Ne skrbi, stric, uredil bom.

Mojbog. Našli bodo storilca. Ne skrbi, Ebru.

Odslej bodi previdnejša. Alarm si daj vgraditi.

Cem bo to uredil. Dobro, da je prišel.

Ne vem, kaj bi brez njega. - Odslej te bo on varoval.

Aslı.

Nekaj ti moram povedati. - Povej.

Edino pošteno je, da to izveš od mene.

Ker si moja najboljša prijateljica. - Kaj se je zgodilo?

Cem in jaz sva se danes pogovarjala. - O čem?

Cem me je zasnubil. - Kako prosim?

Te je vprašal, če se boš poročila z njim? - Ja.

No, rekel je, da mu takšna druženja ne ustrezajo preveč

in da mora biti bolj uradno.

Čisto mojemu bratu podobno, da dela ovinke,

namesto, da bi te naravnost zasnubil. Zelo sem vesela.

Kaj pa je s teboj?

Povedala sem ti, da sva s tvojim bratom par.

Običajno bi skakala do stropa. Aslı, kaj je?

Res, Ferhat te ima zaprto, vem, ampak še nekaj je.

Hitro mi povej.

Žal mi je, Ebru. Pozabi. - Pozabim naj? Samo poglej se.

Kar čez noč si se poročila. Moža imaš nenehno za vratom.

V norišnici živiš. Sama si mi to rekla.

Aslı, kaj se ti je zgodilo?

Nihče na tem svetu ni takšen, kot se zdi, Ebru.

Govoriš o Ferhatu? Aslı?

Poglej me. Si se zaljubila vanj?

Ne, nisem se, samo... - Samo, kaj?

Začenjam opažati določene stvari.

In kar si opazila, ti je očitno všeč.

Ne, prav nasprotno, ni mi všeč.

Ne vem, Ebru, toliko težav imam, da se mi bo zmešalo.

Prav. Odpraviti se moram, ker zamujam v bolnišnico.

Kaj pa je? - Dežurna sem.

Ebru, oprosti mi.

Prišla si mi sporočit veselo novico, jaz pa sem vsa čemerna

in sem ti pokvarila dobro voljo.

Oprosti. Brata bom zaslišala o tej nenadni snubitvi.

Prosim, pazi nase. Če si mi kaj zamolčala, bom užaljena.

Ne bodi.

Ne bom te pospremila, ker jih ne želim gledati.

Hülya te bo pospremila. - Pazi nase. - Ti tudi.

Vesta, kaj me je najbolj razžalostilo?

Po Safiye sem šel v mrtvašnico. Tam pa so bili sami neznanci.

Dali smo jo v avto.

Voznik, hodža in jaz. In smo jo odpeljali.

Tja, kjer bomo prej ali slej vsi končali.

Tako osamljenega sem se počutil.

Pravijo, da za vsakogar obstaja zibka in krsta. Kaj pa vem.

Pozno sem izvedel, Abidin. - Ferhat, ne govorim tebi.

Nikomur ne govorim. Sam s sabo se pogovarjam.

Ti si najbolj pameten, Teslo. Preprosto si tiho.

Tako je še najbolje. Res.

Kaj boš zdaj naredil s fantičem?

Poiskal sem mu dojiljo.

Gülsüm skrbi zanj. Hvala ji za to, saj si z mojo mamo ne morem pomagati.

Bo že zrasel, Ferhat. Tako kot smo mi.

Veš, česa se bojim?

Da me bo, ko bo velik, vprašal po svoji mami.

Kaj mu bom rekel? - Povedal mu boš resnico.

Povedal mu boš, kar se ti bo zdelo primerno.

Vseh resnic ni mogoče povedati. - A ti jo boš.

Lahko nekaj povem tebi?

Za moškega je najpomembnejše, da ima ob sebi žensko.

Da jo ima ob sebi.

Takšno, ki mu bo stala ob strani, četudi sta skregana.

Ki se mu zazre globoko v oči in mu reče:

Ustavi se, pomiri se in mi povej, kaj je narobe.

Žensko, ki ga prime za roko in ga vpraša,

ali je utrujen, ali ga zebe, kaj je narobe z njim.

Sposobna mora biti pogledati mu v srce.

Opaziti tisto, česar ne opazijo niti starši

in zaceliti njegove rane.

Ob vsaki priložnosti mi ponavljaš:

Celiš rane, a ne veš, kaj je rana, doktorica.

Ljudi prepoznam po njihovih ranah.

♪ Poleteli so in zagoreli

♪ Lahko sem videl v temi

♪ Zavedel sem se,

♪ da so moje brazgotine globoke

♪ Poleteli so in zagoreli

♪ Lahko sem videl v temi

♪ Zavedel sem se,

♪ da so moje brazgotine globoke

♪ Poglej v mojo dušo, poglej me,

♪ primi me za roko in me zažgi

♪ Če ne želiš te ljubezni,

♪ sedi in me napiši znova

♪ Poglej v mojo dušo, poglej me,

♪ primi me za roko in me zažgi

♪ Če ne želiš te ljubezni,

♪ sedi in me napiši znova

Bravo!

Teslo, res presenečaš.

Jezik se ti je razvezal, Teslo.

Ljubezen ni nekaj, kar rabi veliko besed, Abidin.

Bog te blagoslovi. Kralj si, pravi kralj.

Ko si zaljubljen, se tudi pasji lajež zdi poezija.

Ne, Teslo?

Ne vem, nisem še videl zaljubljenega psa.

Jaz sem pa videl nekoga, ki je zaljubljen kot pes.

Si prepričan, da ti bo tu udobno?

Pomiri se, prijetno mi bo.

Mislila sem, da nocoj ne bom spala od strahu, v resnici pa ne bom od sreče.

Kaj boš spal kar oblečen? Mislim, da imam eno veliko pižamo.

Je pa rožnate barve. - Rožnate pa ne, raje umrem.

Grem spat, da boš imel mir.

Ne, nikar. Tole sem si pripravil za potem.

Cem.

Mogoče sem naredila neumnost.

Kaj pa? - Nisem si mogla pomagati. K Aslı sem šla.

In? - Povedala sem ji za naju. Moja najboljša prijateljica je.

Z njo nočem imeti skrivnosti.

Ojej. - Je to slabo? - Ne, ljubica.

Gotovo me bo zjutraj poklicala, jezna, ker ji nisem jaz prvi povedal.

Kako jih bom slišal. - Oprosti.

Malce sem se prenaglil z napovedjo.

Povej, ljubica. - Čestitke, brat.

Res je moja najboljša prijateljica,

ampak, a se nisi prenaglil? - Oba enako čutiva.

Saj jo imaš rada. Kaj se dogaja?

Ne gre za to, ali jo imam rada ali ne.

Seveda jo imam rada, ampak zakaj tako hitra zaroka?

Bolje bi bilo, če bi bila nekaj časa par. - Tako kot vidva s Ferhatom?

Ne bodi otročji. To ni isto.

Rada bi samo, da bi bil srečen.

To je dovolj zame. Čestitke še enkrat. Zelo sem srečna.

Hvala. Hvala lepa. Je s teboj vse v redu?

Malce utrujena sem.

Tudi prav. Lahko noč.

Lahko noč, bratec. Še nekaj...

Nikoli ne pozabi, da te imam grozno rada. - Ne bom.

Tudi jaz te imam grozno rad. - Lahko noč.

Madonca.

Moja glava ni sposobna doumeti,

kdo je dober in kdo slab, kdo je prijatelj in kdo sovražnik,

kdo ima prav in kdo se moti. To mi ne gre v glavo.

Nekoč je živel Asım. Pravi kralj.

Povedal mi je lepo zgodbo. Vaju zanima?

Neki lovec je hodil po gorah.

Zagledal je majhnega ptička, mladička.

Bil je brez perja in mraz je pritiskal. Živalca se je kar tresla.

Na stezi je ležal živalski iztrebek in lovec je vanj potisnil ptička.

Ptiček se je čez noč ogrel in ni zmrznil.

Zjutraj je mimo prišel volk in zagledal ptička v kupu iztrebkov.

Previdno ga je izbezal ven in ga požrl.

Tako je tudi v življenju.

Ni vsak, ki te potiska v drek tvoj sovražnik.

In ni vsak, ki te vleče iz njega, tvoj prijatelj.

A ja, in vse, kar pojesta, morata prej oprati.

Madona, sem se ga nacedil.

Kaj se dogaja, mama? Kdo ste? Kaj hočete?

Prišel sem se pogovorit o smrti tvojega očeta.

Lahko vstopim?

Kar naprej.

Ni dobro, da si umaknil kandidaturo, Namık.

Prvič, da me nisi poslušal.

Ne gre za to, da te nisem poslušal. Razlogi za umik so več kot očitni.

Poiskali jih bodo, jih razbobnali in še huje bo.

Ni tvoje delo, da jih ustaviš?

Drži. Dala bom vse od sebe. - Potem ne bo težav.

Namık, nekaj ti moram povedati.

Poslušam.

Očitno mi ne bo všeč.

Şahin Cigal.

Spoznala sem ga. - Kako spoznala? Kje?

Ko sem bila jezna nate, sem šla v hotel. Tam me je našel.

Rekel je, naj se te pazim. Hotel me je na svoji strani.

Zakaj si govorila z njim? Zakaj mi nisi takoj povedala?

Namık, nič mu nisem povedala. Sploh nisem govorila.

Jezna sem bila nate, zato ti nisem povedala.

Potem si mi rekel, da ga je Ferhat ubil.

Nakar se je zgodilo nekaj čudnega.

Nekdo me je poklical s Şahinove številke.

Očitno še nista končala. Kar pogovarjajta se.

Saj gre za službene zadeve, ne? Ki se tičejo vseh nas.

Daj.

Lahko bi potrkala.

Ti mi boš govorila, kaj naj delam?

Povej mi, kje sta bila zjutraj z Abidinom.

Abidin je našel dojiljo za Kamila.

Prosil me je, naj grem z njim.

Čarovnica mala, povej mi, zakaj je Şadiye odšla.

Pustila je sporočilo in odšla.

Vem, kar veš sama. Potem so punco ubili.

Dajala ti je dojenčka in govorila, da si njegova teta.

Zdaj si spremljala Abidina k dojilji.

Povej mi, kaj se dogaja. - Nič se ne dogaja, teta.

Prosim, pusti me pri miru.

Bomo še videli.

Zredila si se, ker samo posedaš. Ne reci, da te nisem posvarila.

Ga. Yeter, zakaj sredi noči hodite gor in dol po salonu?

Je kaj narobe? - Vidim, da se tudi ti sprehajaš.

Naj te posvarim, da se kršenje pravil v tej hiši ne konča dobro.

Vem, samo po čaj sem šla.

Zeynep že čaka, da me bo ponovno zaklenila. Kar brez skrbi.

Lepo, da se držiš pravil.

Vem, vem. Ko bi se jih tudi vi.

Nisi povedala Ferhatu in to je v redu.

A tudi Handan ne ve ničesar.

Če bo izvedela, mi to ne bo čisto nič prav.

Niti misliti si ne moreš, česa vse sem sposobna narediti.

Znova mi grozite.

Kje je ženska, ki mi je s solzami v očeh pripovedovala svojo zgodbo?

Več let traja, da v tej hiši dobiš prijatelja,

sovražnika dobiš pa čez noč. - Razumem, vi pa mene očitno niste.

Zahvalili ste se mi, ker sem rešila Ferhata in Gülsüm.

Kje je zdaj tista ženska? Kaj se je spremenilo?

Če želiš, sem lahko spet tista ženska.

To je povsem odvisno od tebe. - Razumem.

Premislila bom.

Izvolite. - Dober večer. Oprostite, ker sem prišel ob tako pozni uri,

ampak ne morem priklicati g. Ferhata.

Britev?

Britev, dobrodošla. - Dober večer. - Zdravo.

G. Ferhat mi je pustil Britev in ni prišel ponjo.

Ker grem na deželo, sem jo pripeljal. - Prav ste naredili.

Lep večer. - Lep večer. Pridi.

Ga. Yeter in ga. Handan ne bosta dovolili, da je pes v hiši.

Zakaj ne bi sprejeli tako lepega bitja?

Pridi, Britev.

Pridi, ljubica, pridi.

Žal mi je, da te motim ob takšni uri, prej nisem utegnil.

Ne, ne motiš me.

Nič novega ni v primeru Şahina Cigala. Tip se je vdrl v zemljo.

Tudi varnostne kamere v hotelu niso v pomoč?

Nič ni bilo posneto. - Ali pa je dal izbrisati.

Tudi v policijskem zapisniku ni koristnih podatkov.

O tem sva že govorila. Şahin Cigal ni običajen moški.

Bi ga lahko ubil Ferhat, tvoj brat, moj svak?

To se sprašujem. - Prav imaš.

Ampak nismo našli trupla.

Nemogoče bo karkoli dokazati. - Tako ali drugače.

Nekako je povezano s Ferhatom.

Nima Şahin hčerke, ki je po potresu niso našli?

To mi smrdi.

Tako vpliven in bogat moški, bi jo našel. Živo ali mrtvo.

Najti jo morava.

Preveriti je treba dokumentacijo v bolnišnici in sirotišnici.

Razumem, tožilec. Naročil bom ekipam.

Če dovoliš... - Seveda, lahko greš.

Odhajate, komisar? Lahko skuham čaj.

Kdaj drugič. Poljubite fantiča. - Bom, lahko noč. - Lahko noč.

Yiğit, ne greš spat?

Ti kar pojdi, mene čaka še delo.

Lahko noč.

Si doma?

Dobro. Povej mi, kam naj pridem.

Kaj delaš tukaj? Nisi na počitnicah?

Stric me je poklical in naročil, naj se vrnem.

Nazaj bom šel, brez skrbi.

Namık ti je gotovo dal nepomemben opravek. Hvalisanje je odveč.

To je med nama s stricem. Kje pa je?

V sobi z İdil. Mogoče pa te noče videti.

Lahko noč, teta.

Pogledat bom šel.

Kaj bo dobrega ob tej pozni uri, tožilec?

Ubil si Şahina Cigala in ga nekje zakopal, ne?

Tako je, ubil sem ga. Potem sem ga zakopal.

Potem sem šel v Ağvo na zajtrk. Tudi ti si bil zraven.

Telefon ti je zvonil, šel si v Şahinovo hišo in nisi našel ničesar.

Kdo je rekel, da nisem nič našel?

Če bi kaj našel, bi mi že zdavnaj povedal. Poznam te.

Pijan si.

Tako je.

Aslı je danes prišla k meni domov.

Ne skrbi, tudi meni ni bilo prav.

Vesel bom, če se ne boš približeval meni in moji družini.

Kdor je tebi blizu, je oddaljen od mene.

Konec je. - Tudi zame je konec. - Dobro. - Dobro.

Takšen ne moreš voziti.

Kaj delaš tukaj? Kaj delaš tukaj?

Tukaj jaz spim. Jaz spim tukaj, ne ti.

Ti boš ob svojem lastniku.

Lahko celo spiš na njem.

Je tako? Je.

Naprej.

Stric.

Upam, da si uredil.

Pogovoril sem se z družino. Primera ne želijo ponovno odpreti.

Torej nisi uredil ničesar, Cüneyt. - Ne skrbi.

Nisem se vrnil praznih rok. Boljša rešitev se je ponudila.

Samo malo, samo malo. Počakajte, počakajte.

Nekaj bi vas vprašal.

Kje lahko najdem to doktorico?

Poklical te bom, poba.

Lepo. To je še boljše od tistega, kar sem želel slišati.

Jutri preglej vse avtomobile, Teslo. - V redu brat.

Uničen sem,

ornk nacejen

Pridi, sine, pridi.

Močno ljubim, ampak...

Stopi noter. - Hülya, skuhaj kavo.

Pusti kavo, naj uživa, ko se je pa tako trudil s pijačo.

Gor grem.

Britev?

Kaj delaš tukaj, Britev? Punca, kaj delaš tukaj?

Moja Britev. Kdo je moja lepa punca?

Uničen sem,

ornk nacejen

Pusti me, lahko hodim.

Ne rabim pomoči. - Sinko, kakšen pa si?

Gospa Handan, kako gre? Upam, da dobro.

Pijan si.

Kdo? Jaz pijan? Kje pa? Teslo, sem mogoče pijan?

Hülya, prinesi mu kavo in mineralno vodo.

Vi mi skuhajte kavo, gospa Handan.

Sinko, si zmešan? Zakaj si se tako napil?

Ni razloga. Kar tako, za zabavo.

Vesel sem za vas, gospa Handan.

Tvoja ljubljena snaha Safiye je mrtva.

Pokopana je. Ostal mi je le dojenček.

Kakšen dan si pa ti imela?

Teslo, odpelji ga. - Seveda, odpelji me, Teslo.

Odpelji me, odpelji me, odpelji me, odpelji me.

Abidin.

Britev.

Kdo je pripeljal Britev? - Njen skrbnik. Na deželo je šel.

Si pil? - Ti moram polagati račune?

Ne, ni potrebno, Ferhat, samo vprašala sem.

Ničesar več me ne sprašuj, razumeš? Jaz postavljam vprašanja.

Kaj? - Sem te kaj vprašal? Jaz te ne sprašujem. Zakaj?

Ker ne želim vedeti.

Se boš šel oprhat? - Zakaj?

Saj ni treba. Delaj, kar hočeš.

Lahko delam, kar hočem, brez težav.

Počasi! - Ne dotikaj se me. Kaj delaš?

Na psa boš padel. - Če moram pasti, pač bom.

Tudi pobrati se znam. Večkrat sem že padel.

Poberem se, če se hočem, če se nočem, se pač ne.

Zakaj si se ga tako napil?

Vsi vidimo, da te je spremenila, Ferhat,

samo ti tega ne opaziš. Si to zdaj ti?

Če od tebe ne morem nič več pričakovati, se bom boril sam.

Samo povedati mi moraš.

Sploh ne gre za Aslı. Gre za to, da te Aslı oddaljuje od družine.

Očitno si se že odločil.

Naj vam prija.

Tudi zate sem skuhala. - Hvala. - Naj ti prija.

Poberita se.

Ti ustreza, da si takšen?

Kaj pa je narobe z menoj?

Nekoristen si in mevža.

Namık celo pritepenca Cüneyta bolj ceni.

Tebe sploh omeni ne. Te to ne prizadene?

Marsikaj me prizadene, takšne malenkosti pa ne.

Lahko noč, mama. - Sedi, nisem še končala.

Tvoje pridige nimajo konca. - Kako se pogovarjaš z menoj?

Tvoja mama sem. V red se spravi.

A res? Moja mama si?

Si res moja mama?

Kje si potem bila,

ko sem čisto sam z uslužbenci pokopališča pokopaval Safiye?

V redu, je pač nisi marala.

Zaradi mene bi morala biti zraven, ne zaradi Safiye. Je tako?

Pa te ni bilo. Kje si bila?

Nikogar ni bilo. Samo Ferhat je prišel.

Mož, proti kateremu me ščuvaš, je prišel na pogreb.

Položil mi je roke na ramena in mi izrekel sožalje.

Rekel je, da mu je žal. Rekel mi je brat.

Celo Teslo je spregovoril, ker sem bil tako žalosten.

Kje si bila pa ti, mama? Kje si bila?

Ti je bolje? Boš mineralno vodo z limono?

Kaj hočeš narediti? - Kako to misliš?

Nehaj. - Kaj pa delam?

Karkoli delaš, nehaj. - Kaj govoriš? Ne razumem.

Ni treba, da me razumeš. Ni treba, da me kdorkoli razume.

Poslušaj, zmedla me boš in posledice ti ne bodo všeč.

Vem, kaj poskušaš narediti. Ne drzni si me spreminjati.

Ne poskušaj. Takšen sem.

Takšen pač sem in ne nameravam se spremeniti.

Kaj skušaš povedati, Ferhat? - Raje ne govori.

Kaj bi rad? - Nič mi ne govori!

Nič nočem od tebe, ti pa nič ne pričakuj od mene!

Ugasni luč.

Ferhata slišim. Kaj se dogaja?

Pusti ju, naj delata, kar hočeta.

Namık.

Nocoj nočem biti sama. Rada bi ostala s teboj.

Pogrešam te.

Nikar, prosim, brat.

Vem, da ti je hudo, ampak moraš zdržati.

Ti skuham čaj?

Kaj pa kavo? Če potrebuješ pogovor, se pogovarjajva.

A tako? Kar z bratrancem, kaj? - O čem govoriš?

Govorim o tem, kar sem videl na lastne oči, gdč. Gülsüm.

Sredi noči pijeta čaj, kavo in se držita za roke, kaj?

Bravo, res bravo. Kaj ti sploh govorim?

Dobro me poslušaj. Ti najbolje veš, kako zelo jezna sem.

Vrat ti bom prerezala, si me slišal?

Še enkrat se mi približaj, pa ti prerežem vrat.

Ne bom jokala za teboj, Cüneyt.

Zdaj se pa poberi. Poberi se!

Vse bo v redu.

V redu bo.

Bo res? - Zahvaljujoč tebi.

Ko si ob meni, sem nepremagljiv.

Vedno bom ob tebi. Strašno te ljubim.

Tudi jaz tebe strašno ljubim.

Ne morem si predstavljati življenja brez tebe.

Čeprav te kdaj prizadenem, si zame edina. Veš to?

Ja. Četudi me prizadeneš, se vedno vrnem k tebi.

Premišljeval sem. Preden se ti bo poznalo...

Kaj?

Bi se poročila z mano?

Ja.

Si v redu? Si že oblečen? - Očitno.

Ferhat, najin sinočnji pogovor...

Dobro me poslušaj, doktorica. Napni ušesa.

Samo enkrat bom povedal in ne bom se ponavljal, jasno?

Rešil sem ti življenje.

To sem storil samo zato, da obvarujem družino. To je vse. Ni drugega razloga.

Zdaj lepo sedi, bodi tiho in ne tavaj naokoli.

Naprej.

Dobro jutro, Abidin. - Dobro jutro.

Gülsüm, saj sinoči nisem naredil nič nespodobnega, ne? - Kje pa.

Kdo bi mi še tako pomagal. Tudi če bi me ubil, se ne bi pritoževala.

Mojbog. Ne govori tako, Gülsüm.

Bova šla? - Lahko, pripravljena sva. - Počakaj, bom jaz.

Krasen fant.

Če veš kaj o Şahinu, mi povej, da ne bo težav.

Očitno si se odločil. Izbral si družino.

Ponosen sem nate, junak moj.

Zadeva te zelo zanima, to je očitno.

Najprej mi povej, ali boš uredil to zadevo z Aslı.

Ni kaj urejati. Tukaj bo ostala.

Če kaj veš, mi povej, in se ne vpletaj več.

Ferhat, če si se odločil in izbral družino,

moraš urediti to z Aslı. Govoriš, da boš, a ne storiš nič.

Če je temu tako, bom sam uredil. - Ne boš se je dotaknil.

To ti misliš.

Srček moj.

Z menoj boš šla. Greva.

Pravkar si mi rekel, naj ostanem tu. Kaj zdaj? - Z menoj greš.

Dajmo. - Bi te pobralo, če bi bil prijazen?

Ja, bi me. Ne tečnari, doktorica.

Pripravi se. - Moj najljubši del. Ukazi. Bom.

Čakam te.

Pridi. Čaka me nova pustolovščina.

Dobro jutro. - Od kod pa sta se vedve vzeli? Kaj nista na počitnicah?

Oči. - Očkova punčka. Kakšno presenečenje.

Dobrodošla, ljubica. - Zdravo.

Cüneyt je imel delo, Özge pa je pogrešala očka.

Prav sta naredili. Pridi k babici. Pogrešala sem te.

Pripravljena sem.

Lepa sva.

Vsem bi morala sporočiti najino odločitev.

Nič nimam proti.

Ne bom te vprašala, kam greva, ker poznam odgovor. Hodi, pridi, greva.

Mogoče v bolnišnico, mogoče malce po soseski...

Seveda pa se, kot po navadi, pogovarjam sama s seboj.

Da vidimo.

Dobro jutro. - Dobro jutro.

Ferhata ni? - Z go. Aslı sta šla ven.

Kot da se kdaj za mizo zberemo vsi.

Snaha ima predolg jezik in bolje je, da je ni.

Se opravičujem, telefonirati moram.

Cüneyt, zagotovil si mi, da je zadeva urejena.

Nočem spodrsljajev. - Urejeno bo, ne skrbi, stric.

Skupaj sta šla.

Fant se bo dokončno znebil težave. Zaupaj mi.

Upam, Cüneyt.

Upam.

Če boš zafrknil, si lahko misliš, kaj te čaka.

Ne bom zafrknil, stric.

Doumel boš, da lahko meni bolj zaupaš kot Ferhatu.

Nisi zavil proti bolnišnici. Kam greva?

Na letališče. - Prosim?

Zakaj na letališče? Kam pa greva?

Samo ti boš šla. Sama.

Kako to misliš? Zakaj? Nikamor nočem, Ferhat.

Od kod zdaj to? Kam grem? Povej mi.

Kamorkoli hočeš, samo da greš.

Kaj to pomeni? - Rekel sem, da pojdi. Česa ne razumeš?

Se me nisi želela znebiti? Izkoristi priložnost.

Ni ti treba skrbeti za brata, nič se mu ne bo zgodilo.

Ker sem jaz tista, ki se ji lahko kaj zgodi, ne? Zahvaljujoč Namıku.

Ti samo lepo odidi. Si me razumela?

Ne sprašuj preveč.

Je kaj narobe? - Dolgo delaš z Namıkom.

Če bi bilo kaj narobe, bi mu morala to prebrati z obraza.

Karkoli je bilo narobe, je že uredil.

Včasih je treba vprašati, Yeter.

Na službene zadeve se pač ne spoznaš.

Ni težav, vse je v redu.

Ker smo se zbrali, bi vam rad nekaj povedal.

Bolje bi bilo, da bi bil tudi Ferhat tukaj. Mu bom pač kasneje povedal.

Kaj pa je, Namık? Upam, da nič slabega.

Stric, upam, da je novica dobra. - Ne skrbi, nič slabega ni.

Veste, da z İdil že dolgo delava skupaj.

Tudi veliko težkih preizkušenj sva prestala.

V hudih časih mi je stala ob strani.

In končno sem spoznal, da ne morem brez nje.

Želim, da postane tudi del mojega zasebnega življenja.

Želim, da postane moja življenjska partnerica.

Zasnubil sem jo in sprejela je.

Odločila sva se, da se bova poročila.

Ven.

Ti to resno?

Kar tako mi rečeš, naj grem? - Ja, pojdi.

Vsaj povej mi, kam naj grem.

Saj sem ti povedal, doktorica. Kamorkoli hočeš.

In če moram oditi od tam, kjer želim biti?

Daj, pojdi. Daj.

Mora je končana, čestitam.

Pojdi.

Boli me vse, česar si se dotaknila. Pojdi.

Ti si najbolj nesramen, brezčuten, krut...

Najlepši moški.

Govori, kar hočeš. Veš, da me ne moti.

Lahko mi rečeš, kar hočeš.

Veliko stvari ti moram povedati, a bom raje tiho.

Rekel bi, da ti je čeljust hvaležna, a oba veva, da se tvoja nikoli ne utrudi.

Obžaluješ, da me nisi ubil?

Obžalujem, da te nisem mogel. Bo tako v redu?

Bo v redu, doktorica?

Pojdi že.

Če bom hotela, bom šla, če ne bom hotela, pač ne grem.

Saj si mi rekel, da lahko delam, kar hočem.

Svobodna si. Si nisi tega želela?

Vesela bodi. - Te moram vprašati tudi, če sem lahko vesela?

Tako je.

Pojdi.

Pojdi, ker te drugače ne bom pustil oditi.

Potem pa uživaj v svojih zadnjih ukazih, Ferhat Aslan. - Bom.

Pozdravi Gülsüm.

In sam pazi na Britev. Ne dajaj je drugim.

Prav.

Pojdi.

Daj že.

Je to res konec zgodbe, za katero ne vem, kako se je sploh začela?

KONEC 11. DELA