All language subtitles for Sergio.Leone.Litaliano.che.invento.lAmerica.2022.1080p.WEBRip.x265-RARBG

Sergio Leone, �lovek,
ki je ustvaril Za prgi��e dolarjev,

Za dolar ve�

in Dobri, umazani, zli,

vam predstavlja svoj
najbolj�i film Skrij se!

Takrat sem dojel,

da je �lovek,
ki je re�iral druge tri filme,

Sergio Leone.

Klapo, prosim.

Serata America, intervju z Leonejem.
Ena, prvi�.

Samo trenutek. Dobro.

Film je zame predvsem
dobra predstava,

v kateri vam poka�emo
zamaskirano �ivljenje.

Je kot sredstvo
za opis lastnih izku�enj,

zgodovinskih ali psiholo�kih,

vedno skozi zgodbo in mit,

predstavo.

Rodil sem se v filmu.

�ivim v filmu, berem film.

Vidim film.

Zame je film ljubezen
in obratno.

Kako bi lahko pozabil

svet svojega otro�tva?

Vsi moji filmi so polni
teh ob�utkov,

od Za prgi��e dolarjev
do Bilo je neko� na Zahodu.

Konec koncev v vseh mojih filmih

svet presojajo otroci.

Po ogledu vseh teh filmov

mislim, da je bil mo�ki, znotraj
in tik pod povr�ino, �e fant.

Fant, ki se igra kavboje,

ki rad zabava prijatelje,

zabavlja�,

nekdo, ki pri tem ni prevzeten,

ampak je kot zabavlja�
v resnici dare�ljiv.

Vidite tiste stebri�ke zgoraj?

Neko� jih ni bilo.

Tam smo bili mi,

10-do 12-letni fantje
z velikimi deskami,

ki smo se spu��ali s Taboge
s 50 do 60 km/h.

Moder plaz, ki se je valil
nad takrat ne�elene goste.

Polno je bilo Nemcev.

To je bilo med 1942 in 1945.

Moj prvi vestern.

Vpra�ali so me, v kak�nem smislu

so bili Leonovi filmi osebni.

Snemal je �anrske filme,

vesterne, mafijske.

Globoko osebni
so bili iz treh razlogov.

Prvi�,

�lo je za majhnega otroka,
ki je odra��al v Trasteveru

in se spominjal ogleda
holivudskih filmov v 30. letih,

v �asu Mussolinija.

Amerika je veljala za model
svobode in sodobnosti.

Druga�e je bilo.

Videl si drug svet

in ta otrok iz Trastevera

je imel rad te zgodbe.

Drugi�,

ker so v letih 1943, 1944,

po pristanku v Salernu

ameri�ke �ete pri�le na sever,
do Rima.

Leone je rekel,
da je bil velik �ok

spoznati prave Ameri�ane.

Ti vojaki so lovili na�e �enske,

prodajali cigarete

in se pa� vedli kot vojaki.

V njih ni bilo ni� tak�nega

kot na zaslonu.

Streznitev najstnika,

ko spozna Ameri�ane.

Avtobiografski so tudi zato,

ker se je oblikoval kot filmar

med letoma 1949 in 1959,

ko je delal kot asistent re�iserja
pri 35 filmih.

Lahko re�em, da sem se
skoraj rodil na sceni,

ker je bila moja mama
mlada igralka pri Galliju.

Ko sem bil otrok,
je o�e snemal zadnji film

po odsotnosti zaradi fa�izma.

Bil je antifa�ist
in zato politi�no preganjan.

ZADNJA �RTEV
ROBERTO ROBERTI

Njegov o�e, V. Leone,

je bil cenjen igralec in re�iser

v za�etkih
italijanskega nemega filma.

Imel je umetni�ko ime
R. Roberti.

KONTESA SARA
ROBERTO ROBERTI

Bil je najljub�i re�iser
Francesce Bertini,

zvezde italijanskega filma

in nekaj let tudi
svetovnega filma.

Re�iral je Bice Waleran,
s katero se je pozneje poro�il.

Bila je velika diva nemega filma.

Ko je italijanski film za�el v krizo,

je Vincenzo Leone oz. Roberto Roberti

re�iral nekaj
spektakularnih filmov,

kot je Fra' Diavolo leta 1925.

Vincenzo Leone je hotel
popularizirati film,

da bo dostopen vsem.

Povzdignil ga je.

Zdi se mi, da je Sergio

nadaljeval o�etovo pot.

Sergia sem videl
brez besed in na robu solz

samo,

ko je govoril o o�etu.

NO�L SIMSOLO
FILMSKI ZGODOVINAR

Odvijal se je festival starega

italijanskega filma

in povedali so mu,
da se predvaja

o�etov film.

Takoj si ga je �el ogledat,

ni ve� govoril.

Od�el je v solzah.

Rojen sem bil
s frustracijo o�eta,

da ni mogel po�eti,
kar je �elel.

A s filmom sem �ivel
od jutra do ve�era,

govoril o filmih.
Prito�eval se je meni.

Ko sem dopolnil 14 let,

sem imel popoln odpor
do tega okolja,

do te obrti.

Ko se je o�e odlo�il,

da se bo vrnil v rojstno mesto

Torrella dei Lombardi v Irpiniji,

sem za�uda za�util
veliko potrebo, da nadaljujem delo.

Zame je bila to

skoraj dol�nost.

Leone je, pravzaprav,

do konca 50. let veliko re�iral,

le da njegovo ime
ni bilo napisano.

Leta 1960 je dobil prilo�nost
za lasten film.

VELIKAN Z RODOSA

Razumel je,
da je njegov film epski,

film o protagonistu,
ki je absolutni junak.

Rad bi ovrgel koncept.

"Velikan z Rodosa"
je ironi�en film.

Lik je plejboj.

Kak�en parfum je to?
-Vrtnice, vnuk moj.

Rodos je tudi otok vrtnic.

In �udovitih �ensk, vidim.

S fotografij prizori��a

vidimo, da je �e obvladal sceno.

Res sem bil vodilen
v �anru epske komedije.

Vedno je bil prvi �anr,

zato mislim,
da se ni zares trudil

prodreti v srca ljudi.

Prodreti je hotel
v arhetip �anra,

ki ga je zanimal.

To je podobno mojemu na�inu.

Tisti, ki so imeli korist
od Leona,

bolj kot moja generacija,
je bila naslednja,

ki je pri�la za mojo,

kar je bil gotovo
Quentin Tarantino.

Zame je on njegov dvoj�ek.

Veliko koristi je imel
od Sergiovega vpliva.

QUENTIN TARANTINO
RE�ISER

V Ubij Billa

ali celo Neslavnih barabah
ter Djangu v okovih

gre vedno najprej za �anr.

�anr je najpomembnej�i

in mislim, da je bilo
tako tudi pri Leonu,

�e posebej pri vesternih.

Kratka cigara pripada
�loveku brez imena.

Agent me je poklical in rekel:

"Rad bi, da posname�
vestern v Italiji."

Rekel sem: "Ne vem.
Prost mesec imam.

En mesec ne delam.

Zdaj pa bi rad,
da snemam vestern v Italiji."

Rekel sem:
"Ne, no�em tega."

Clint Eastwood
je bil in�truktor plavanja.

Potem je bil veliko let

drugi igralec
v vestern seriji "Rawhide".

Kako je pri tebi, Rowdy?

Enako kot tu.
Vedo, da so ovce blizu.

Ko so ga poslali k meni,
da bi pregledal lik,

"�rno ovco", ni govoril.
Niti besede ni rekel.

Moj agent je dejal:

"Govoril sem z agentko v Rimu

in ji obljubil,
da bo� prebral scenarij."

Scenarij sem pisal 15 dni.

Vse se je za�elo
z ogledom "Yojimba - Telesna stra�a".

YOJIMBO - TELESNA STRA�A
AKIRA KUROSAWA

Pri "Yojimbu"
me je najbolj pritegnilo,

da je bil posnet
po ameri�kem romanu.

Detektivki.

Kurosawa je idejo prenesel

na svojega samuraja.

Hotel sem jo o�iviti.

Rekel sem: "To je Yojimbo,
ta film mi je zelo v�e�.

Odli�na ideja
je narediti vestern po tej zgodbi".

Rekel sem: "To bo zelo dobro

ali pa grozno."

Pri�el je na prizori��e

in se izkazal
za zelo o�arljivega.

Odli�no sva se ujela,

pa nisem govoril italijansko,

on pa ne angle�ko.

Veliko sva mahala z rokami,

tako in tako.

Najbolj me je presenetila
njegova ravnodu�nost,

ma�ji �lovek je bil, rojen len.

�e med hojo je spal.

Ko pa je napo�il njegov trenutek,

je bil neznansko hiter

in dinami�en.

To je krivo za poseben kli�e,

za �arm njegovega lika.

Ni se bal biti nor.

Veste...

Tak�en je bil njegov pristop.

Rad sem to po�el.

Od takrat je bil odgovoren

za mojo kariero.

To, kar zna potegniti
iz Eastwooda, je krasno.

�e bi Eastwood ostal
v ameri�kem filmu,

morda nikoli ne bi bil Clint.

Odvzel mu je ta bo�ji vidik,

zaradi katerega ni bil verodostojen.

Pozdrav, prijatelji.

Naredil ga je za boga med mo�mi.

Rimsko ravnodu�nost
je uspel vnesti

v telo Clinta Eastwooda,

v njegov odnos, vedenje.

Zvija�nost in budnost hkrati,

pretkanost, pamet.

�ivijo.

�ivijo.

Klapa. Prvi poskus.

Tukaj sem.

Bil sem v studiu Papi-Colombo,

ker sem moral
posneti prvi film zanje.

Prvi� sem bil
v sobi dveh producentov.

Sli�al sem hrup.

GIULIANO MONTALDO
RE�ISER

Hrup in glasove.

Potem pa sem sli�al...

Nato:
"Prihajajo!"

Bil je g. Sergio Leone,

ki je producentom
pripovedoval o svojem filmu.

S tak�no lepoto in �armom.

Zelo �ivo se spomnim,

ko mi je bilo 14 let, leta 1964.

Velik vtis je name naredil
prvi prizor.

ZA PRGI��E DOLARJEV

Prvi prizor z glasbo in pi��alko.

Zelo edinstveno je bilo, redko.

V katerem koli filmu.

TSUI HARK
RE�ISER

�tudiral sem �e

in nisem razmi�ljal
o filmski industriji.

Priznam, da je to eden od elementov,

ki so me pritegnili
k u�enju tega, kako narediti film

in postati re�iser.

Baxterji tam �ez.

Rojosi tam.

Jaz pa v sredini.

Kaj bo� pa storil?

Zme�an zvonar je imel prav.

V tak�nem kraju se da zaslu�iti.

Ideja je bila,

da Harlequin slu�i dvema.

Don Miguel Rojo,
rad bi govoril z vami.

Sli�al sem, da zaposlujete.

Morda sem na voljo.

Preden me zaposlite,
moram povedati,

da nisem poceni.

Postavi se v sredino

in se proda enemu in drugemu,

ne da bi to vedela.
Zdaj si stojita naproti.

Pripravite tri krste.

Filme sem prvi� videl v 60.

Radi smo imeli ameri�ko glasbo
in obla�ila.

Kot je rekel Jean-Luc Godard,

smo bili "otroci Marksa
in kokakole".

Radi smo imeli vesterne,

a nas niso povsem prepri�ali.

Leonu je uspelo ponovno povedati
zgodbo za generacijo,

ki vanjo ni ve� verjela.

Na nek na�in jo je Sergio Leone

o�ivil v lastnem �argonu.

Zelo hvale�en sem, vsi mi,

generacija mu je hvale�na,

ker smo bili vzgojeni z vesterni.

Howard Hawks in Raoul Walsh
in John Ford,

celo Kurosawa,
ki je delal vzhodne vesterne.

Ob tem smo odrasli.

Z velikim navdu�enjem

sem prvi� gledal
Za prgi��e dolarjev.

Ko v Fordovih filmih

igralec odpre okno,

vedno pogleda
v izjemno prihodnost.

Ko v mojih odpre okno,

vidi grozo in strah,

ko ga ustrelijo med o�i.

Ko smo kon�ali,
se mi ni nih�e oglasil.

Nih�e iz Rima me ni poklical.

Ni� od njih.

Spra�eval sem se,
kaj je s filmom.

Film so predvajali v Firencah.

V petek so zaslu�ili 600 tiso� lir,

v soboto 800

in v nedeljo milijon tristo.

V ponedeljek so pri�akovali
100 tiso� lir,

zaslu�ili pa 1,5 milijona.

Mit je prispel do Rima.

Nato pa so v Varietyju rekli,

da je z vesterni konec,
razen z enim,

majhnim, ki mu ka�e res dobro.

Za prgi��e dolarjev
s Clintom Eastwoodom.

Pomislil sem: "Sem to jaz?"
To ni ta film.

Naslov je bil
Magnificent Straniero.

Izvirni naslov
Za prgi��e dolarjev

je bil Veli�astni Ray.

V delovnih posnetkih,

ki jih je mogo�e videti, vidi�

Ray, Veli�astni
in Veli�astni tujec,

drugi naslov.

�ele v postprodukciji

je postal Za prgi��e dolarjev.

Ko �lovek s kalibrom .45
sre�a �loveka s pu�ko,

bi rekli, da je prvi mrtev.

Pa poglejmo.

Kar je Leone naredil
v filmih z Eastwoodom,

je bilo zelo druga�e.

To je imelo veliko
opraviti s krajino.

Takoj si vedel,
da to ni ameri�ki zahod.

RE�IJA
SERGIO LEONE

MARTIN SCORSESE
RE�ISER

Spomnim se, da je bilo zanimivo.

Pi�e, da je vestern,

a ne daje ob�utka
ameri�kega vesterna.

Prikazoval je svet
junakov in demonov.

Hkrati pa je prikazovalo
legendarne simbole

dobrega in zla.

Prikazovalo jih je z odtenki,

da je dobro zagotovo
vsebovalo zlo,

zlo pa dobro.

FRANK MILLER
RE�ISER, ROMANOPISEC

ZA DOLAR VE�
1965

Nekateri liki so bili
nepredstavljivi.

Veliko ve�ji od �ivljenja.

Kot v risanki.

Poznal je stripe.

Ne vem zares,

a �e pogledam ta film,

vem, da je moj �lovek.

Jaz pa sem njegov.

Lee Van Cleef je videti
kot lik iz risanke.

In to pravim pohvalno.

Pogledati sem moral
vsako sli�ico,

kot bi montiral film,

kakor sem sam za�el risati.
Z majhnimi sli�icami

in si predstavljal,
da se premikajo.

Zame so vesterni ve�inoma
pravljice, domi�ljija.

To so zgodovinski liki,

a so povezani z miti,
legendami, zgodbami.

Poseben spomin,

ki ga imam iz filma
Dobri, umazani, zli,

je prvi prizor.

Sedeli smo v kinu

in film se je pravkar za�el.

Vidi se pu��ava
ali kar pa� je v prvem prizoru.

Pojavi se obraz Ala Mulocka.

Vidimo ga...

Moj kru�ni o�e, Curt,

ki je sedel ob meni, je rekel:

"No, ta tip je gotovo grdi."

Robert Rodriguez.

Eden od na�inov,
na katerega sva se povezala,

je bil, ko me je vpra�al,
ali bi pogledal kak�ne filme,

da se ogrejemo za Mesto greha.

Izbral sem Dobri, umazani, zli.

Sedela sva skupaj in ga gledala,

se dregala s komolci,

ker je bil podoben temu,
kar sva si oba �elela.

Govoril je:

"Ta del sem pozabil.
Pozabil sem, kako je dober!"

Bila sva kot majhna fantka.

ZLOBNE�

Nekako je prek izbire igralcev,

podobno kot jaz
z izbiro igralcev,

posku�al ustvariti novo mitologijo
ali nov mitos

kar zadeva igralce.

GRDOBA

Tuco. Najbolj�i lik je.

Eden najbolj�ih vseh �asov.

Zagotovo je najbolj�i.

Mislim, da je Tuco Elija Wallacha

ena najve�jih komi�nih predstav
vseh �asov.

Med najbolj�imi tremi.

Komedijant na na�in

commedie dell'arte,

zelo evropski,

celo italijanski.

Pogosto je veljala
za zelo teatralno.

V Leonejevih vesternih

je veliko humorja,

�e posebej v prvih treh
s Clintom.

To se mi zdi zelo pomembno.

Da je ohranil smisel za humor.

�e ga ne bi,

bi filme posnel

na veliko bolj konservativen,
ameri�ki na�in.

Vse je dal od sebe.

Koliko si vreden zdaj?

Koliko?

2.000 dolarjev.

Tako je, 2.000 dolarjev.
-Ja.

2.000 dolarjev.

Kurbe�!

Pla�al bo� za to.
Upam, da kon�a� na pokopali��u.

Snemal sem film v Kaliforniji.

Rekli so:
"Italijanski re�iser je tu,

ki bi rad posnel film."

"Kak�en film?"

Rekli so, da �pageti vestern.

Jaz pa: "To je kot havajska pica.
Nisem �e sli�al zanj."

Predstavili so mi Leoneja.

Rekel je: "Rad bi ti pokazal
�pico filma."

RE�IJA
SERGIO LEONE

Pisalo je Sergio Leone.
In...

Odstrelili so njegovo ime.

Na koncu sem rekel:

"Posnel bom film. Kam naj grem?"

Moj zadnji film
Dobri, umazani, zli,

je zelo slikovit vestern,

ker gre za zgodbo
o treh izjemnih

in simpati�nih divjakih,

postavljenih v kontekst
dr�avljanske vojne.

Zgradijo most,

ga pre�kajo
in most bi moral eksplodirati.

Clint je rekel:
"To je moj tretji film z u�inki.

Na mostu se bo zgodila
velika eksplozija. Previdno."

Ve� mesecev so gradili most

s �panskim voja�kim poveljnikom,
ki je nastavil dinamit.

Postavili so tri kamere,

eno v bli�ini eksplozije

s po�asnim posnetkom,

drugo tukaj in tretjo v jarek,
kjer bi morali biti mi.

Hoteli so, da se malo umaknem.

Jaz pa sem rekel,

da se ne bom samo malo,

ampak mo�no.

Rekel sem: "Na vrh hriba grem."

Eli je rekel:
"Prav, grem tudi jaz tja."

Strinjal sem se in sva �la.

Italijan, ki je skrbel
za posebne u�inke,

je rekel �pancu:
"To je velika �ast.

Razstrelil bo� most.

Zdru�i ti dve �ici,
ko re�em 'zdaj'".

Pri�el je eden od asistentov
in rekel:

"Kam naj se postavim?

Povejte mi, kdaj naj grem."

Italijan za posebne u�inke
je rekel: "Zdaj".

Nastala je ogromna eksplozija.

Eliju Walachu sem rekel:

"Verjetno sploh niso
vklopili kamere."

�alil sem se.

Naenkrat sem zagledal
Sergia prihajati po cesti.

Besen pogled je imel.

Kamere niso snemale,
ker ni nih�e vedel za akcijo.

Sli�al sem kri�anje,

a nisem ni� razumel,

ker je bil besen.

Kri�al je, da ga bo ubil.

�lovek je v trenutku
sedel v avto in se odpeljal.

Pobegnil je.

�panska vojska, ki je priskrbela
eksploziv in vse to,

se je �utila tako krivo
za prezgodnjo eksplozijo,

da je obljubila izgradnjo
novega mostu.

Vrnil se je.
V �tirih dneh je bil zgrajen.

S Clintom sva �la vseeno
na vrh hriba.

DOBRI, UMAZANI, ZLI
1966

Veliko si je upal.

Poskusil je veliko stvari,
ki si jih drugi niso upali.

S tak�nim navdu�enjem in zanosom,

da mu je uspelo.

Ne vem, �e bi to zmogel
ameri�ki re�iser.

Vodil nas je s seboj.

Rad nas je imel ob sebi.

Imeli smo ob�utek,
da je dru�ina pred vsem.

Nekaj spominov iz otro�tva imam.

Spomnim se zapu��enih,
pra�nih krajev,

kjer ni bilo otrok.
Samo odrasli.

Morali smo biti tiho,
ker je snemal.

Za otroka je bilo to
zelo dolgo�asno.

Tudi lepe spomine imam.

�e otrok pride na prizori��e,

je to odli�na igra.

Najlep�e se je bilo obla�iti

za snemanje filma.

Tesno je bil povezan z dru�ino.

Pred snemanjem Un sacco bello
smo bili dolgo doma

in videl sem odnos med njim,
�eno in otroki.

Rad je imel svoji h�eri,

Andrea in �eno Carlo.

Lepa dru�ina so bili.

O�etova filmska ekipa

je bila pogosto pri nas,

prijatelji so bili.

Nikoli se ni zdelo,
da niso na pravem mestu,

doma�e je bilo.

Zame je to bila igra,
prijetna pot.

Tako smo lahko bili
skupaj na po�itnicah.

Ne obi�ajnih

ali tak�nih,
na kakr�nih so bili prijatelji,

ki so imeli mirno
in normalno �ivljenje.

V Italiji ni Zahoda,
ni prostranstev,

banditov, Indijancev,

zlate mrzlice.

Zato motivacija za snemanje
teh filmov ni bila zgodovina,

ampak film.

�e je ameri�ki vestern mit,

je italijanski vestern
mit o mitu.

Zame

ti filmi sodijo nekje na lo�nico

med razli�nimi �anri:

italijanska komedija,

starodavni spektakli,

italijanske epike
iz starega sveta

in �isti modernizem,

filmski modernizem.

Mislim, da so to za�etki
sodobnega filma.

Obstaja novi holivudski film
in klasi�ni film.

Mislim, da je to�no med njima,
kjer se kon�a klasi�ni film

in za�ne novi holivudski film,

trilogija o dolarjih.

DOBRI, UMAZANI, ZLI
1966

Temu je pravil Amerika.

Ameri�ki zahod.

To je bil miti�en ameri�ki zahod,
ki ni nikoli obstajal.

Uporabil je izjemne
kamnite tvorbe v �paniji,

da je iz njih ustvaril prostran svet.

Mislim, da so vse njegove lokacije,

denimo Almerija,

vse slavne lokacije, ki jih je Leone
uporabil za vesterne,

bile videti kot Amerika. Mo�no.

Tako je bilo zato,
ker je uporabil preprosta ozadja.

Izjemne stvari pa je po�el spredaj.

JACQUES AUDIARD
RE�ISER

V Lib�rationu je bil

neko� vpra�alnik.

Spra�evali so 200 re�iserjev.

"Zakaj snemate?"

Izstopal je odgovor
Davida Lyncha, ki je rekel:

"Da ustvarim vesolja
in opazujem, ali delujejo."

Sergio Leone zame
ustvari vesolje, ki deluje.

DOBRI, UMAZANI, ZLI
1966

Dobri, umazani, zli,
Za prgi��e dolarjev,

to so potovanja.

Juna�ke odisejade.

Leonejevi filmi so epski.

Ne samo prizori in bitke,
ampak tudi vse vmes.

Ve� ob�utka.

DAMIEN CHAZELLE
RE�ISER

To so tiste stvari,
ki jih zmore samo film,

ki jih lahko na platno
postavi samo re�iser.

Ne da se jih zapisati
v scenarij,

v nobeni drugi obliki.

Vsaj na tak na�in ne.

Bil je eden od ustvarjalcev,

ki mi je zelo nazorno pokazal,

kaj zmore re�iser.

Dobri, umazani, zli
sem videl najprej.

Bil sem otrok,

nisem dojel, da gledam film,

ki je star deset, dvajset,
trideset let.

Zdelo se mi je, da gledam
nekaj povsem novega,

brez�asnega, sodobnega.

Kon�ni obra�un,

ki se ga je �akalo tako dolgo,

je prinesel samo stanje na mestu.

Junakinja je kamera,

ker se vrti.

Vrti se po glasbi.

�e si �iv in to vidi�,
ti srce razbija.

Nenadoma se

pojavi zvok, skoraj kot en strel,

in pravi ljudje padejo po tleh.

V ve�ini pustolovskih filmov,

bi bil to neskon�en prizor,

kjer bi se vsi lovili,

bili bi ranjenci, govorili bi

in govorili in govorili...

Morricone je re�il ta zapleten,
dramati�en problem.

Tukaj raziskujemo

dva motiva za moj zadnji film,

ki se imenuje Skrij se!

O�ka je imel mejnike,
od katerih ni odstopal.

Lahko si mu povedal,
da je tam najbolj�i pevec,

pa je rekel:

"Morda lahko kaj zapoje,
a glasbo dela Ennio."

Brez razprave.

Spomnim se prvega filma,
Za prgi��e dolarjev.

Nisem hotel Morriconeja,
ker ga nisem poznal.

Obi�ajno sem delal
z drugim glasbenikom.

Sre�ala sva se dva dni pozneje,
ker so tako �eleli producenti.

Takoj sva se prepoznala.

Zdaj se morava lotiti dela,

dragi prijatelj Ennio. Za�niva.

To je bila popolna harmonija.

O�ka in Ennio sta delala na besedilih
pesmi za Skrij se!

Ennio je zapisoval
in o�e je rekel:

"Ja, a naj bo ne�nej�e."

Ne�nej�e, za otroke gre.

Celovito sta sodelovala,

skupaj ustvarjala.

Popolna fuzija.

Sergia se spomnim
iz tretjega razreda.

Nato je izginil,
ker je �el v drugo �olo

in dolga leta se nisva videla.

Nato je pri�el in vpra�al,
ali bi napisal glasbo

za Za prgi��e dolarjev.

ENNIO MORRICONE
SKLADATELJ

Rad sem sodeloval.

V glavi sem imel idejo
in jo razvijal.

Pi��alka in instrumenti,
ki so jo spremljali,

so bili nenavadni
in niso imeli ni� s tem.

Vsa nenavadna tolkala.

Kombinacija pi��alk,

elektri�ne kitare
in teme in vesterna.

To je bilo novo
in spremenilo je svet glasbe.

Glasba je bila
skoraj karnevalska.

Kot kombinacija
med Beach Boys in Duanom Eddyjem

ter divjim zahodom, posneta
v kopalnici. Krasno.

ZA DOLAR VE� - 1965

V vseh Sergiovih filmih

sem vsaki� spremenil fizionomijo
glasbe.

Glasbena skrinjica v drugem filmu
je bila v scenariju.

A ni bila vedno del prizora.

V�asih, ko ni bila posneta,

je postala abstraktna.

Zelo pomembno je bilo,
da ta vidik zvoka vklju�im,

da pove�e zgodbo.

V Bilo je neko� na Divjem zahodu

so glavne orglice.

Ja, kar daj, igraj orglice.

Igraj, da ne govori� neumnosti.

Samo pazi na napa�ne note.

Take note?

Odkril je,
da ko instrument ustvari zvok

skupaj s podobo

in ga ponovno sli�imo,
ne da bi videli podobo,

ta instrument postane
temeljni priklic,

ki soustvarja pomene filma.

BILO JE NEKO� NA DIVJEM ZAHODU
1968

To je bilo pomembno odkritje.

Naj bo tvoj brat sre�en.

Vrhunci in padci v glasbi
in muzikografiji

so edinstveni
in izjemno dramati�ni.

DARREN ARONOFSKY
RE�ISER

Razli�ni zna�aji
in razli�ne melodije

so pravzaprav
skoraj kot besedne fraze.

Pravzaprav prikazujejo
informacije, ne samo �ustev.

Ko se pojavijo

razli�ni rifi
ali razli�ni glavni instrumenti,

se pogovarjajo z ob�instvom.

Morricone je gotovo
sore�iral Leonejeve filme,

ker si jih brez njega
ni mogo�e predstavljati.

Zelo lepo od njega.

Nisem delal na scenarijih.

Seveda glasba za prizori

in realisti�ni zvoki filma
niso bili dialog,

a pomenili so toliko kot dialog,

v�asih ve� kot to:

abstraktna interpretacija besed.

Glasba je bila bistveni del
pripovedovanja Sergiovih filmov.

Leone je imel o�i
in Morricone u�esa,

skupaj pa sta bila
odli�na ekipa, kot Hitchcock

in Herman.

Sergiovi filmi so bili
tako dobri, da bi bila mo�na

tudi slab�a glasba.

Glasba ni del filma,
interpretira ga.

Podpira koncepte,
ki jih skladatelj prispeva filmu

in seveda re�iserju.

BILO JE NEKO� V AMERIKI
1984

Igral�eve misli,
tisto, �esar ne pove,

lahko pove glasba.

Pogled neizraznega igralca,

ki pred ali za seboj
�uti nekaj neznosnega.

To je sin sekretarja Baileyja.

Ime mu je David, kot tebi.

Polno je bilo sumov, spominov,

groznih ali zelo preprostih re�i.

Morriconejeva glasba
liku doda ve� dimenzije

in ve� psiholo�ke vsebine.

Ko smo igrali posebej �ustven,

sentimentalen prizor
s podlago glasbe,

sem v�asih spremenil vse
in rekel:

"Vseeno mi je za direktni video.

Obdr�al bom glasbo,

ker mi pomaga.

Bomo pozneje uredili."

Z glasbo na prizori��u

se zgodi nekaj posebnega, svetega.

Zahteva ve�jo zbranost pri vseh.

GIUSEPPE TORNATORE
RE�ISER

Obstaja vi�ja harmonija,
ki na najbolj�i na�in zdru�i

produkt dela vseh.

To je posebna scena,
ki je povsem tiha,

ker jo tako vidi junak,

ki se ga vidi
�ele na koncu posnetka.

Malce manj dima.

Malce manj dima!

Snemanje.

Klapa. 28-1, prvi�.
Akcija.

Glasba ima osrednjo vlogo.

Zame je to bolj nemi film,

koncept nemega filma,

ki seveda ni bil nemi.

Vedno je bila zraven glasba,
na zelo o�iten na�in.

Morda je Sergio Leone
zadnji veliki filmar nemega filma.

Podobam je vrnil izjemno mo�.

Sergio je veliko delal na ti�ini.

Ti�ini koga?

Igralcev, likov.

Na ti�ini prizora.

Ti�ina je resni�na,
predstavljena z glasbo.

Glasba je predstavila samo sebe

na zelo osnovni na�in
za tisti prizor,

tisto, kar se je zgodilo prej
in se bo zgodilo pozneje.

Glasba je napovedala preteklost
in prihodnost filma.

Leone je res vedel, kako ustvariti
osamljenost in izolacijo

skozi minimalno uporabo
zelo posebnih zvo�nih u�inkov.

O�e je odli�no poznal zvok.

V Enniu je na�el
ve� kot plodna tla.

Ja?

Tukaj. Dobro.

ENZO DI LIBERTO
UMETNIK ZVOKA

Te smo uporabili
za korake Roberta De Nira

v Bilo je neko� v Ameriki.

Delal sem z Renatom Marinellijem,
ta pa s Sergiom.

Vse so ustvarili v studiu.

Danes pomagajo ra�unalniki.

Neko� pa le studio

in moralo je biti primerno.

Leone je bil videti siten,

a je bil prijazen.

Zabaven je bil in nagradil te je
za opravljeno delo.

Ko prispe do polja,

naj se v ozadju sli�i konja.

Da se bo vedelo, da je tam.

Enako je.

Naj bo malo manj rezek,
sicer bo mote�e.

Vedno sem se dobil
z umetniki zvoka.

�alili smo se in govorili:

"Naj bo manj hrupa,
da bo izstopala glasba."

Tako smo se zabavali.

Morricone je bil poseben.

Ko si pri�el tja,
je vladalo zaupanje.

�alili so se.

Ko smo enkrat nekaj me�ali
v dogovoru z Leonejem,

je Fausto spremenil glasbo.

Ennio je v�asih zaspal,

nato smo po�asi zamenjali glasbo
z nekim drugim izvajalcem.

Takrat se je zbudil.

"Kaj se je zgodilo?"

On pa je vpra�al: "Ti ni bilo v�e�?"

FAUSTO ANCILLAI
ME�ALEC ZVOKOV

Sergia Leoneje sem spoznal

pri Dobri, umazani, zli.

Od takrat pa do

Bilo je neko� v Ameriki
sem zme�al vse.

FILM SERGIA LEONEJA

Leone je ustvaril
svojo izrazno revolucijo

na tem podro�ju.

Morda je najbolj�i primer tega

za�etek Bilo je neko�
na Divjem zahodu.

Dolga �pica,
ki je �la v zgodovino.

�kripanje mlina in vse drugo.

Ustvaril je prekrasno glasbo.

Ko smo jo me�ali,
Ennia ni bilo zraven.

Leone mi je rekel:

"Fausto, odstranimo glasbo."

"Sergio, si prepri�an?"
"Odstranimo glasbo."

Realisti�ni zvoki ne negirajo

Morriconove glasbe.

So sad njunega intenzivnega
sodelovanja.

Ko smo me�ali,
je pri�el Ennio Morricone.

Ni� mu nismo povedali.

"Sergio, prekrasno glasbo
si ustvaril."

Tega ni vzel osebno!

70 let je bil film umetnost sinteze.

Leone nam je pokazal,
da je mo�no

�ivljenje �loveka
prikazati v 90 minutah

in povedal nam je,
kako je �as mogo�e ustaviti,

podalj�ati, spremeniti, pomno�iti

in kako je film lahko umetnost
pripovedovanja o �akanju,

o tem, da se ni� ne dogaja.

To je prej sodilo
v literaturo, ne pa v film.

Muha, ujeta v pi�toli,
je bila moja ideja.

Gotovo, ker sem se pozneje
z njo hvalil Sergiu.

Ne da se �utiti stiske
monta�erja,

ki mora nujno kon�ati
eno situacijo,

da pripravi prostor za naslednjo.

Zgodba mora dihati.

To �uti� in nekaj posebnega je.
Novo in popolno.

Bilo je neko� na Divjem zahodu
je umetni�ki film.

Hotel sem ga povedati z zgodbo,

kot bi bil pravljica.

Ali vestern, ki pripoveduje zgodbo
o rojstvu ameri�kega naroda.

Bilo je neko� na Divjem zahodu
je Leonejeva mojstrovina.

To je vestern in hkrati ni.

Je elegija
dolo�eni obliki filma.

Neko� je �ivel

mladeni�, ki je v Trasteveru
gledal vesterne.

Neko� je bil �anr vesternov,

dokler ni izgubil
pravlji�nih lastnosti.

Neko� v zgodovini

je obstajal trenutek,
ki je minil,

ko je pri�la �eleznica.

Vsi ti neko�i so obstajali,

zakaj ne bi torej naredili
pravega pogreba vesterna?

Torej je zdru�il dva �loveka
iz italijanskega novega vala,

ne svoje obi�ajne pisce,

ne Luciana Vincenzonija
in Sergia Donatija,

ampak Bernarda Bertoluccija,

ki je posnel en film
in sodeloval pri drugih,

in Daria Argenta,

ki je bil kritik za Paese Sera,
rimski ve�erni �asopis.

DARIO ARGENTO
RE�ISER

Zelo mlad fant sem bil.

V veliko �ast mi je bilo,
da se dru�im s Sergiom Leonejem.

Skupaj z Bernardom in Sergiom

sem napisal osnovo za film.

Na za�etku smo se dobivali
pri Sergiu.

Potem pa pri Bernardu ali meni.

Delo je kar trajalo,
dva ali tri mesece.

Glavni lik je bila �enska.

V svojih filmih
�e ni delal z �ensko.

Mislim, da je zato vzel
Bernarda in mene,

ker sva bila zelo mlada.

Menil je, da se scenaristi
dolo�ene starosti tistega �asa

ne spoznajo na �enstvenost.

Jaz sem napisal prvi del,
Bernardo pa drugega.

Nato sva �la skupaj,

z velikim kupom papirja,
v kopirnico

in �enska je za�ela pisati.

Ko je pisala, sva stala tam
in �akala,

ker sva hotela zapisano odnesti.

Zgodba mu je prirasla k srcu.

Res mu je bila zelo v�e�
in velikokrat je rekel:

"Kako krasen prizor."

Navdu�ena sva bila,
pomemben trenutek je bil.

BILO JE NEKO� NA DIVJEM ZAHODU

To je bilo novo.

Liki so pomembni.

Niso bili lutke, ki se premikajo
po igralni plo��i

in igrajo vloge v vesternu.

Pomembne so interakcije med liki.

Mar nam je, ko dru�ino
McBain ustrelijo,

to si zapomnimo do konca filma.

BILO JE NEKO� NA DIVJEM ZAHODU
1968

To je za Leoneja novo.

Druga�ne vrste film,
ve� se dogaja v notranjosti,

to se za�ne z Bilo je neko� na
Divjem zahodu.

Tega imam najraje.

Zanimivo, ker sem se zelo upiral,

ko sem ga prvi� gledal.

Ko sem ga prvi� videl,

sem bil povsem zaprepaden.

Leonejev film se mi je zdel
oddaljen, tuj,

dale� od meni znanih vesternov.

Sergio je vzel
nekaj zelo slavnih igralcev,

denimo izjemnega Henryja Fondo.

Najprijaznej�i igralec
v holivudski zgodovini.

Povem lahko anekdoto.
V Italijo je pri�el povsem druga�en.

Bil je nekdo drug.

Imel je �rne lase,
�panske zalizce

in celo �rne kontaktne le�e.

Pustil sem ga tak�nega.

Po�asi in ne�no
sem zavla�eval z njegovim nastopom.

Vsak dan je snel
del svoje maske.

In kon�no, preden je stopil
na oder, sem rekel:

"Ne bi odstranil
tudi �rnih kontaktnih le�,

zaradi katerih ima�
monoton pogled?

Krasne izrazne o�i ima�."

Kon�no jih je.

Kamero sem dal za njim

in skoraj presenetljivo
v kro�nem posnetku odkril,

da je pod tem groznim morilcem

nih�e drug kot Henry Fonda.

Kot odli�en in izku�en
igralec je rekel:

"Kristus, zdaj razumem."

Kaj bomo z njim, Frank?

Ko je Leone izbral Henryja Fondo,

se je z likom Wyatta Earpa
�alil z ob�instvom.

Zdaj si me poklical po imenu.

No�e vas pripraviti do tega,
da prezrete,

da je Henry Fonda dober �lovek.

Ho�e, da tako mislite.

To va�e mnenje ho�e spodkopati.

Vas zmesti.

John Ford, Howard Hawks

in veliki miti ameri�kega
vesterna so mu bili v�e�.

A zdelo se mu je, da mora
njihove zgodbe povedati druga�e.

Zdaj moram iti.

Claudia Cardinale
mi je bila v�e�.

Dejstvo, da je bila
v Monument Valley,

je bilo zelo ameri�ko.

Zelo ameri�ko.

To je bila zelo italijansko-
ameri�ka vrsta me�anice.

Da je bila v Monument Valley.

Bilo je drzno in �udovito.

Sweetwater bo �udovito mesto.

Peckinpah in Leone

sta, vsak na svoj na�in,
razumela filme Johna Forda.

Vzela sta miti�ni vidik
in ga obrnila v drugo smer,

proti kapitalizmu,

izkori��anju, zatiranju, vojni,
gradnji imperijev.

Svojih idej no�em vsiljevati,

ve�inoma se borim,
da jih drugi ne bi meni.

Zabava mora biti sredstvo,
s katerim lahko

povemo, kar nas zanima,

ne da bi zavzel stali��e.

Zavzemanje stali��a
pomeni ogla�evanje,

tak�nega filma pa ne maram.

Njegovi filmi niso bili preprosti.

Zelo te�ki, politi�ni filmi so bili.

Premi�ljeni in zelo predani.

REVOLUCIJA JE NASILNO DEJANJE
MAO CETUNG

SKRIJ SE!
1971

Na tvojem mestu ne bi storil tega.

Zakaj?

Takrat, v 60. letih,

je nastalo veliko filmov,
antivesternov.

To je bil �as revizionizma,
revizije mita.

S protimitskim pristopom.
Miti so slabi.

To je resni�nost.

Ne govori mi o revoluciji!

Vem, kaj so in kako se za�nejo!

Ljudje, ki berejo knjige,

gredo do tistih, ki jih ne,

in re�ejo: "�as je
za spremembo!"

Vem, o �em govorim,
ko govorim o revolucijah.

�elel je posneti

antirevolucionaren film
o mehi�ki revoluciji,

ki bi prikazal, kako grda
je revolucija in kako na koncu

zmaga militarizem.

Ljudje, ki berejo knjige,
gredo do tistih, ki jih ne,

in re�ejo:
"Potrebujemo spremembo."

Revni pa jo naredijo.

Nato pa ljudje,
ki berejo knjige,

sedijo okrog velikih miz

in govorijo in govorijo,
jedo in jedo, kaj?

Kaj pa je z revnimi?

Mrtvi so!

To je tvoja revolucija!

Dolo�ena vpra�anja
je obdelal na svoj na�in,

povedal, da se �e
vedno zna igrati,

ve pa tudi, kako deluje
svet odraslih.

V Skrij se namigne
na Fosse Ardeatine,

Ardeatinske jame,
prizori��e masakra SS-a

nad rimskimi civilisti,

ki se je zgodil, ko je imel
Leone 12 ali 13 let.

Lastno zgodovino

in zgodovino, ki jo je do�ivel,
vplete v te filme.

Italijanska levica
tega ni dobro sprejela

in �tevilni so ga slabo ocenili.

Pasolini pa je rekel:
"Ne strinjam se s politiko,

a to je veliko delo."

�e pogledam nazaj,
je kot manjkajo�i ko��ek

med Bilo je neko� na Divjem zahodu
in v Ameriki.

Ne vem, �e je bil tak�en namen,

a zdaj se zdi tako.

Konec leta 1967, v za�etku 1968

sem �el v Ameriko, da bi posnel

"Bilo je neko� v Ameriki".

Dolgo sem imel to idejo.

BILO JE NEKO� V AMERIKI
1984

ARNON MILCHAN
PRODUCENT

Bil sem v Cannesu

in na terasi Carltona
sem videl nekoga,

ki bi lahko bil Buda.

Vedel sem, da je mrtev,
torej ni bil on.

Lahko bi bil Orson Welles,
a sem bil na kosilu z njim

v Los Angelesu.

Torej je bil Sergio Leone.

Stopil sem tja in rekel:
"�ivjo, sem ta in ta.

Obo�ujem va�e delo,
samo v roko bi vam segel."

"Dolgo �e ni bilo nobenega filma."

Rekel je, da mi izda skrivnost.

Da �e 11 let

zavra�a filme,

ker je edino, kar ho�e,

posneti, film
Bilo je neko� v Ameriki.

Vpra�al sem ga, za kaj gre.

Takoj, ko sem zaprl usta,

mi je razlo�il 4-urni film
sli�ico po sli�ico

in ga podrobno opisal.

Tujec sem mu bil.

Sergio Leone je bil najbolj�i.

Rekel sem: "Vau!"

Zelo trmast, zelo vztrajen sem.

Snemam filme, ki jih rad snemam.

Film moram imeti res rad.

Med letoma 1971 in 1983

je pripravljal ta film.

To je gotovo rekord
v filmski zgodovini.

Sergio Leone!

Postal je glavni
na festivalu v Cannesu.

Tam je bil reden gost
in del filmske kulture,

a je po�ival.

Ponudili so mu Botra,
pa ga je zavrnil.

�e me ljudje vpra�ajo:
"Leone je, avtor,

koliko drugih filmarjev
je �e zavrnilo Botra,

da bi posneli film,
ki ga res �elijo posneti?"

Zakaj dve leti ne snemate?

Obti�al sem. Velika zgodba je.

Mislim, da to zdaj vedo �e vsi.

Govorimo o
Bilo je neko� v Ameriki?

Ja.

Za�el sem s tem
in knjige ne morem zapreti.

Upam, da bom razvozlal urok.

Deset let, �e ne ve�,
je bil osredoto�en na to.

Spomnim se,
da je pripovedoval o filmu

�e brez scenarija.

Mislim, da nam je o�e
vsaj stokrat prebral scenarij.

Zve�er je pri�el domov in rekel:

"To sem spremenil
in naredil to."

Prvi naslov je bil
Bilo je neko�, Amerika.

Potem je rekel,
da je preve� prevzeten.

Sergio je imel
Bilo je neko� v Ameriki v glavi,

s tem je �el spat
in s tem se je zbudil.

Bil je njegova ljubica.

U�ivali smo, ko so se njegove
sanje kon�no uresni�ile,

ko se je pojavil

Arnon Milchan.

Odzval sem se kot otrok:
"To je noro, neverjetno! Dajmo."

Zgodba je
idealno nadaljevanje triptiha

in torej predbesedilo o gangsterstvu,

ameri�kem spominu,

predbesedilo Evropejca
iz mojega okolja,

da izrazim ljubezen
do ameri�kega filma.

Podnaslov filma bi lahko bil

Neko� je bila neka vrsta filma.

V�e� mi je zadnji del,
ko je moj lik starej�i.

Dolge ure je trajalo,
da me je Manlio Rocchetti namaskiral.

Zdaj je preprosto.

Ni ve� toliko dela.

Barva bo pomembna zna�ilnost.

To so barve.

Mislim, da sta prava tona
rjava in be�.

To je Lyric Theatre,
ki ga bomo poustvarili.

Bilo je neko� v Ameriki
je bil o�etov na�in,

kako razmi�ljati �iroko.

Rad bi ta pihalni orkester.

Videti je kot iz knjige.

Zaradi melanholije

v odnosu do preteklosti.

Mislim, da je bilo to
Sergiovo pismo svetu.

Tega si je res �elel

in identificiral se je s tem,
�util je povezavo.

Na nek na�in je film
Bilo je neko� v Ameriki

eden zadnjih filmov svoje vrste.

To je velika produkcija

velikega evropskega umetnika v
Ameriki.

Imela sem 11 let.

Na za�etku snemanja
sem imela 11 let,

12 let sem dopolnila
med snemanjem.

Nisem si �elela biti igralka.

Filmi me niso navdu�evali,

nisem jih veliko gledala

ali sploh vedela veliko o filmu.

Snemanje filma je bila
izjemna izku�nja,

a nisem vedela,
v kaj se spu��am.

Izjemno je bilo gledati,

kako snema prizore.
Razmi�ljala sem:

"To je neverjetno.
Se tako snemajo filmi?"

Gledati, kam bo postavil kamero,

nato pa skrb in natan�nost,

premi�ljenost in upo�tevanje vsega.

Verjetno ne bi bila igralka,
�e ne bi bilo tega filma.

Med snemanjem prvega prizora
smo bili napeti,

ker je minilo toliko let...

Kot bi ga gledala,
kako prvi� snema film.

O�e je bil zelo vznemirjen,

kon�no je lahko

za�el uresni�evati sanje.

Pred za�etkom snemanja,

po skoraj letu priprav,

se je Sergio resno sprl
z De Nirom...

O izboru nekega igralca,

ki je bil �e potrjen.

Strah me je bilo.

Rekel sem: "Bob, toliko denarja
sem �e vlo�il,

ne sme kar oditi."

Sergio je sedel kot Buda.

Potem ga je pogledal in rekel:

"Nekaj ti povem. To ni film

Roberta De Nira
s Sergiom Leonejem.

To je film Sergia Leoneja
z Robertom De Nirom.

Dogovoriva se nekaj.

Pojdi gor in preglej vse teste,
ki smo jih naredili.

�e bo� imel bolj�o idejo,
se bom strinjal."

De Niro je �el gor, se vrnil
po nekaj urah in rekel:

"Ve�, kaj? Strinjam se.
Prav ima�, motil sem se."

Od takrat naprej

sta bila skoraj kot o�e in sin.
Ali starej�i stric.

Rada sta se imela.

Igralcem ni ni� vsiljeval.

Zanesel se je nate,
da bo� naredil najbolje,

kot je treba. Kot misli� ti.

Potem te je seveda usmeril.

A ni pritiskal nate.

Zelo preudaren je bil.

Enosmerno.

En dolar in dvajset.

Dolgo je trajalo.

Na filmu sem delal skoraj leto.

Zdelo se mi je,
da ga Sergio no�e kon�ati.

Ni na�el na�ina,
kako bi predstavil to,

da pridem v New York.

Rekel sem si:

"Mislim, da Sergio
no�e kon�ati filma."

Kar nadaljeval je.

Slog in na�in, kako ga je napisal
in kako re�iral...

Tako se mi je zdelo.

Mislim, da je v ta film
vlo�il du�o in srce.

To je njegov najbolj�i film.

Kar zadeva �as in odnose
med liki ter njihovo starost,

dveh razli�nih starosti so,
je to najbolj premi�ljen film.

Igralci igrajo razli�ne vloge

pri razli�nih starostih.

Veliko platno je bilo.

Najbolj ambiciozno platno,
po katerem je risal, je bilo.

Zelo nostalgi�no je ustvaril film.

Vsak prizor sem pogledal

v njegovem realnem �asu.

�util sem pogre�anje.

Nostalgi�en sem bil

glede minevanja �asa.

Film bi moral
nastati v petih mesecih,

a je trajalo 11 mesecev.
Povedal je,

da nismo presegli prora�una.

Kot producent je bil kreativen.

Enako kot filmar.

Rez!

Vedno me navdu�i re�iser,
ki �eli povedati zgodbo,

tudi �e ni preve� dobra.

Nek ob�utek imajo,

to je zanje ljubezen.
Morajo ga posneti.

Zato postane poseben projekt,

ki se ga bomo spominjali �e leta.

Pridi sem in sedi.

Mojbog, kako me je bilo strah.

To je bil moj prvi poljub.

Zelo me je bilo strah, na smrt.

"Moj ljubi je bel in ro�nat.

Krasno zlato ko�o ima.

Li�ka pa kot vrtnice."

�eprav se ni umil
od lanskega decembra.

Bala sem se tega prizora.

�e pogledam nazaj,
je zelo nedol�en poljub.

Nedol�en in preprost.
Zame pa je bila

ogromna zadeva.

Nekdo je tam.

Spomnim se, da je bil Sergio

tako ljube�...

Na jok mi gre.

Tako lepo je bilo, ker je on...

Tako o�etovski je bil
in za��itni�ki.

Spomnim se, da me je vpra�al:
"Bo� lahko danes?

Lahko posnamemo prizor?

�e no�e�, lahko drugi�.

�e nisi pripravljena."
Kdo naredi to?

Mislim, da nasmeh predstavlja
njegovo otro�tvo in navdu�enje

nad njim.

Rekel sem si, da sem bedak

ali pa gledam
enega najve�jih filmov v zgodovini.

Prvi ogled je trajal
�tiri ure in pol.

Sergio ga je skraj�al
na 4 ure in 15,

na koncu je bil dolg
3 ure in 45.

�e �eli� propasti,

daj dostojanstveno. Kot Titanik.

Usojen mu je bil uspeh

ali propad, sredine ni bilo.

Nikoli ni iskal aplavza
ali so�utne kritike.

Za�elo se je z
Bilo je neko� v Ameriki.

Presenetil ga je tru��

na filmskem festivalu v Cannesu.

Presene�en je bil
nad 15-do 20-minutnim aplavzom,

ki je kar trajal...

Spomnim se njegovega pogleda,

ki ga drugi niso videli,

zame pa je bil zelo �ustven.

Naslednji dan
ga je razveselila kritika.

To je bilo obi�ajno,

pri filmih, ki jim ni �lo tako dobro.

Prepremiera je bila v Bostonu.

Pri�lo je vodstvo Warner Brothersa
in Ladda.

Ko je bilo konec,
sem ob dveh sedel v hotelu,

pri�lo je vodstvo Warners
in rekli so:

"Odpovedujemo predpremiero
jutri v Washingtonu.

Ponovno bomo zmontirali film."

Jaz pa sem rekel:
"Kako to mislite? Jaz odlo�am."

Podpisal sem. Res je bilo,
kar mi je rekel Sergio,

da ne sme biti dalj�i
od 2 ur in 45 minut.

Lahko so naredili po svoje.

To me najbolj skrbi:

da ga bodo zmontirali
na 2 uri 45 minut

in to ne bo ve� moj film.

Gledal sem, kako so ga rezali.

Motilo me je
s kreativnega vidika.

Sergio je na ta film
�akal 11 let,

nato �e tri leta.

15 let torej,

zdaj pa se je spet ustavilo.

Mislim, da ga je mo�no te�ilo.

�e bi bil na njegovem mestu,
bi bil radoveden,

�elel bi videti kaos.

On ga ni hotel,
�eprav je bil njegova stvaritev.

Dobil je knjigo
Harrisona Salisburyja

o obleganju Leningrada
med letoma 1941 in 1944, 300 dni.

Hotel je posneti

prvo sovjetsko-ameri�ko
koprodukcijo v zgodovini.

Spomnim se, da smo �li
v Leningrad, kjer je vse predstavil.

Ena stran je napisana v Leningradu.

Film je imel v glavi.

Prvi prizor bi bil...

Vidijo se �o�takovi�eve roke,
na klavir igra

Leningrajsko simfonijo.

Kamera snema
skozi �ipkaste zavese.

Vidi se reka in dogajanje.

Gre �ez reko in tam so vrste

in vrste tankov panzer.

Gre� na tank,
kamera poka�e celo vrsto.

Potuje do poveljnika,

nato do njegovega levega o�esa.

Re�e: "Ogenj!"

Pomislil je na De Nira.

Med sodelavci je bil
Tonino Delli Colli,

ki mu je odvrnil:

"Saj ve�, da bova v Rusiji umrli?"

"Minus 40 stopinj,
zelo mrzlo bo,

ti pa bo� bolan v jarku...

Ne bi posneli
kriminalke v Parizu?

Ali pa v gledali��u? Stari smo."

Vedno mi je govoril,
da ho�e posneti ta film.

Ob�asno sem ga vpra�al:

"Daj, da preberem scenarij,
�e ga ima�."

On pa je rekel, da ga nima.

Vedel je, da ne zmore.

TI�INA

U�il sem se iz velikopoteznosti,

iz njegovih posnetkov z �erjava

in celotne filmske tehnike

ter ritmov.

U�il sem se in vzel,
kolikor sem lahko.

Obstaja del na�ega dela,

ki je podobno delu mehanika,
z uporabo starih orodij,

ki obstajajo, in iskanjem na�inov,

da jim vdihnemo lastno
razmi�ljanje in osebnost.

Preu�eval sem Leoneja
in se u�il, kako...

Sku�al sem se domisliti
nekaj novosti.

Na�in, kako vse dele
zdru�i v velik orkerster,

precizno ugla�en
s kompleksnimi �ustvi,

ki se odigrajo pred teboj.

Navdihujo�e je to gledati.

Njegovi filmi te na kaj spomnijo.

Ne zdi se mi,
da bi sodili v dolo�eno obdobje.

Sve�i so kot ob premieri.

Teoreti�no bodo tak�ni ostali

�e desetletja in generacije.

Zdi se sodoben,
in to je povezano

z ob�utkom modernizma
in ironije,

a modernizem je lepota filmov
in njihov pogum.

Kot bi �el v galerijo
gledat slike

revolucionarnega umetnika.
Za�arajo te.

Kot si videl Kurosawo v Leoneju,

vidi� Leoneja v Vojnah zvezd.

Tako napreduje umetni�ka forma.

Z veseljem bi z njim pre�ivela

nekaj �asa kot odrasla oseba.

Nih�e pred ali za njim
ni snemal tak�nih filmov.

To je njegova znamka.

To je njegov na�in
pripovedovanja,

nih�e se mu ni nikoli pribli�al.

38 let je minilo,

odkar sem pri�el v Italijo
kot mlad igralec

za enako mladega
re�iserja Sergia Leoneja.

To je bil pozitiven trenutek

za karieri obeh.
Hvala, Sergio.

Lev za Leoneja.

Kaj bi rekli Sergiu,
�e bi bil danes tu?

"Hvala za spomin."

SERGIO LEONE
ITALIJAN, KI JE ODKRIL AMERIKO

Danes pogre�am re�iserja.
Ne samo jaz, ves svet.

Pogre�am �loveka,
ki je v meni iskal najbolj�e,

ker je vedel, da to lahko dam.

�e bi bil Sergio tu,
kaj bi mu rekli?

"Zelo sem te pogre�al."

Vrni se.

Rada bi se mu zahvalila.

�akajte, v redu bom.

Koliko �asa je �e? 35 let?

Rekel bi mu:
"Hvala za vse ideje,

ki si mi jih posredoval
skozi filme in sem jih lahko

spremenil v svoje ideje.

Zame bo� vedno
eden od velikanov,

na katerega ramenih
sem lahko stal."

V Djangu je prizor,

ki smo ga snemali od blizu,
na obrazu sne�aka.

Ko smo kon�ali,
je pri�el lu�kar in rekel:

"Sergio na sne�aku?

To je nespo�tljivo!"

Bli�nji posnetek. To je Sergio.

Vsi v ekipi so vedeli,
kaj je Sergio.

Vsi v ekipi.

Prevod: Sa�a H. �imonka
Za Lylo