All language subtitles for Mars.S02E04.HDTV.x264-TURBO

Prejšnjič ...

Punčka je.
–Punčka.

Tri mesece je od Joonine smrti.
–Delo bi mi pomagalo. –Pojdi.

Vrtajo. Na čigavi strani si?
–Na tisti, kjer se uboga ukaze.

IMSF bo kmalu postal nepomemben.
–Stojim ti ob strani. –Vem.

Brez tvoje vednosti je vzela vozilo.
Ne spoštuje tvoje avtoritete.

Sončna eksplozija,
ob vso komunikacijo smo.

Brez navigacije lahko zmrzne,
preden jo bomo našli.

Odzivamo se
na klic na pomoč tvoje poveljnice.

V vzorcu so znaki življenja,
a identični že odkritim.

V desetih minutah
se veliko zgodi.

MARS

Hitro napredujemo.
–Sprejeto.

Ugasni. Pojdi na glavnega.
Ugasni in preklopi na glavnega.

Terry. Očisti brozgo z opreme.
–Sprejeto.

Zaženimo še drugi sveder.
Naj hladilna tekočina teče.

Po vodo si grem.
–Prav, bom jaz, vse je v redu.

Dobro glej podatke,
praske škodijo črpalki.

Ja, gospa.

Dekontaminacija končana.

Napeljite še eno črpalko.

Dvignite spodnjo cev.
–Sprejeto. Hitro napredujemo.

Naj bo
število obratov na minuto nad 50.

Si v redu?

Po mojem se me loteva prehlad.
Samo trenutek.

Izgleda, da rabiš več časa.
Zakaj ne sedeš?

Kaj bi nekateri naredili,
da bi se izognili delu.

Utihni.
V uri naredim več kot ti v dnevu.

Kako se počutiš?

Krasno.

Še imam palce na nogah?
–Ja.

A si dobila ozebline.
Zelo si bila podhlajena.

Kaj si razmišljala?

Ne obžalujem svojih dejanj,
če te to zanima.

Morala sem dobiti vzorce.
–Nisi ubogala neposrednega ukaza,

kar je bilo neumno in nevarno.
–Bedaki so kontaminirali prizorišče.

Še 20 minut in bi umrla.
Ne morem pokopati še enega člana.

Ne morem.
–Poveljnica, lahko govoriva?

Kaj se dogaja? Si v redu?
–Ne vem.

Včasih sem v redu,

potem pa se kar naenkrat
ne morem več nadzorovati.

Ne vem, zakaj. Ko se to zgodi,
ne vem, kaj delam tu.

Vem, kaj delaš.
Tega nihče ne bi delal boljše.

Ne zanikaj, da žaluješ.
Še vedno žaluješ za Joon.

Pridi sem.

V redu sem.

V redu bom.

Ja.

Vse bo v redu.

Gabriella.
–Mojbog.

Si v spanju klical drugo?
–Nisem spal.

Kdo je Gabriella?
–Tako je ime moji babici.

Tvoji babici?
–Ja. Bi dala hčeri tako ime?

Šele v četrtem mesecu sem.

Kot zdravnica si previdna,
a z otrokom bo vse v redu.

Do zdaj so vsi znaki dobri.
–Ja, a za ime imava še veliko časa.

Res moram iti v službo.

Zamudi.
–Ne morem. –Lahko. –Ne.

Tudi za to imava še veliko časa.
–Res? –Ja.

Ne morem, iti moram.

Moram iti.

Želela si boš, da si ostala.
–Ja, vem.

Hitro,
peljiva jo k zdravniku.

Doktor, rabimo te.
–Kaj imamo? –Ni ji v redu.

Kako dolgo je že takšna?
–Nekaj ur nazaj je začela kašljati.

Težko diham.
–Rekla je, da se je loteva prehlad,

a to že ni prehlad.
–Vročina 40 stopinj in raste.

Krvni pritisk 90 in 60 in pada.
–To je zelo resno.

Kaj pa ostali?

Tudi mi se ne počutimo najboljše.
–Zapreti moramo vrata, takoj.

Počasi, počasi, kaj se dogaja tu?
–Nekaj s prizorišča jih je okužilo.

Vsi, ki so bili tam,
morajo v karanteno. Nehajte vrtati.

Kako je bilo ob sončni eksploziji?
–Takrat smo bili na temni strani.

Mi nismo imeli takšne sreče. Vidim,
zakaj se ti ne mudi na površje.

Je zdaj vse v redu?
–Nujen klic iz Lukruma imamo.

Oprostite,
poveljnik, iti moram.

Poveljnica, težavo imamo.
V kampu je nalezljiva bolezen.

Veliko članov je zbolelo.
Izgleda, da izvira iz vrtišča.

Kakšni so simptomi?
–Kašelj, vročina, težko dihanje.

Prva je zbolela Jen,
potem pa kmalu še šest drugih,

vključno z našim zdravnikom.
Mi lahko katerega pošljete?

Ne Amelie, ni šans.
–Dr. Johar pride, a ne tako kmalu.

Jaz ga bom peljal, dobro vozim.
–Bodi previden.

Bom.

Hvala za pomoč, poveljnica.
–Seveda. –Klic je končan.

Naj nekdo Cameronu pove za Jen.
Vem, da sta si blizu.

Laboratorij še ni odprt,
iskat ga grem.

Čakaj. Omenil je vrtišče.
Kamere, zdravstveni center.

Amelie, čakaj, ne hodi noter.

Kaj je narobe?
–V Lukrumu imajo nalezljivo bolezen.

Vsi z vrtišča so okuženi.
Tudi Marta je šla tja.

Ne, ona je v redu.
Življenjski znaki so dobri,

nima vročine
ali ostalih simptomov.

Marta, si kaj kašljala?
–Ne, zakaj?

Po Lukrumu razsaja bolezen,
ki je povezana z vrtiščem.

Mogoče so vrtali globlje
in izpustili povzročitelja bolezni.

Mogoče so šli
pregloboko in prehitro.

Če pridemo na Mars,
nočemo nobenih presenečenj.

Nočemo,
da nas ubije kaj nepredvidenega.

Raziskovalci v 15. in 16. stol.
so se spopadali z boleznimi,

ki jih prej ni bilo.
Bolezni nimajo potnih listov.

So tam, kjer so ljudje.

Vsakič, ko smo se razširili,

smo spremenili okolje
in ustvarili pogoje za bolezni.

To je
tesno povezano z industrijo.

Pri pridobivanju surovin
posegamo v nova območja.

Novi ljudje grejo v oddaljene kraje,
gradijo ceste in delajo nove vrtine.

Tako ustvarjajo pogoje
za pojavljanje in širjenje mikrobov.

Rusija se bori z izbruhom bolezni.
Ljudje so se okužili z antraksom.

20 prebivalcev polotoka Jamal
je okuženih z antraksom.

Najbolj vroče poletje po 130 letih
povzroča uničujoče požare.

Izbruh se je začel na koncu sveta,
na polotoku Jamal.

Arktika je bila v zadnjih 20 letih
deležna dramatičnih sprememb.

Več je bilo
vročinskih valov in divjih požarov.

POLETJE 2016

Zadnji poletji sta bili zelo vroči.
Ljudje so videli, da nekaj ni prav.

Najhujše težave so se začele
v začetku julija leta 2016.

Izbruh antraksa v Sibiriji
so pripisali vročinskemu valu,

ki je bil v truplih jelenov,
zmrznjenih v tundri.

Prve informacije o skrivnostnih
poginih na polotoku Jamal

so se začele
na družbenih omrežjih.

Prve informacije so prišle
iz družbenih omrežij.

Ljudje so začeli obolevati.

Niso razumeli, kaj se dogaja,
komunicirati pa niso mogli.

Seveda so bili prestrašeni.

Polotok Jamal
je najsevernejši del Rusije,

ki ga nadzorujejo
naftne in plinske družbe.

Utišati hočejo vse,
ki bi zmanjšali njihov dobiček.

Moje delo je pokazati,
da je nekaj narobe.

Položaj teh ljudi
nas zelo skrbi.

Protestirati v Rusiji
je zelo težko in nevarno,

še posebej glede Arktike.

Vlada močno podpira industrijo
in je pravzaprav njen lastnik,

zato protestiraš tudi proti vladi.
Vsi vemo, kako gre to v Rusiji.

Ni enostavno.

Prosim?
–Jaz sem, Vladimir Čuprov.

Živjo, tu llja.
–Živjo, llja, oprosti,

zaradi varnosti
imam drugo številko.

Govoriti moram z ljudmi,
ki so bili priča izbruha bolezni.

Tako bom
svetu povedal resnico.

Naredita s čolnarjem
načrt za nujen primer.

Zmenita se,
kje v bližini otoka bo čakal.

Spoznali bomo pogumne ljudi,
žvižgače, ki živijo v tundri.

Povedali nam bodo resnico.

Antraks je zelo tvegan,
ker ne pozna meja.

Iz Rusije se lahko širi na Norveško,
Grenlandijo, Aljasko.

To ni oddaljena težava,
to se dogaja po vsem svetu.

Virus zika se hitro širi.

Podnebne spremembe vplivajo
na pojav tropskih bolezni.

Center za nadzor bolezni meni,
da so podnebne spremembe resne.

Podnebne spremembe lahko povečajo
nevarnost za nalezljive bolezni.

Bolezni se bodo zaradi podnebnih
sprememb obnašale drugače kot prej.

Zelo hitro spreminjamo okolje,
zato sprememb ne predvidimo.

S tem obujamo
zelo nevarne nalezljive mikrobe.

Pri poselitvi Marsa bi bili
izpostavljeni novim infekcijam.

To je zelo nevarno.

Cameron.

Mojbog.

Marta te preveč žene,
če si delal celo noč.

Cameron.

Računalnik,
zdravniški center.

Dr. Durand.
–S Cameronom je nekaj narobe.

V ustih ima kri
in težko diha.

Prav, prav ... Ima vročino?

Gori. Kaj naj naredim?

Nadeni si masko in rokavice.

Prav. Kaj še?

Zapri pretok zraka.

Kaj? Zakaj?

Njegova bolezen je nalezljiva,
ne smemo tvegati okužbe kolonije.

Kaj hočeš povedati?
–Ne smeš oditi.

Javier,
ostati moraš z njim.

Nadaljuje se pomembna naloga
zajezitve smrtonosnega virusa.

Čas teče
in to morajo spraviti pod nadzor.

Pri pojavu bolezni
je vsak dan pomemben.

Če zamudiš, se okuži več ljudi,
ki z dotiki okužijo drugi.

Število okuženih
eksponentno raste.

V ruski Arktiki
je na stotine krajev z antraksom.

Skriti so na naftnih poljih,
kjer bodo podjetja gradili.

To je kot časovna bomba.
Vsak hip lahko odkrijejo antraks.

Groza.

Grozno je.

Družino skrbi zame.
Prosijo me, naj dam odpoved.

Ampak ... Ne morem.

Alsušenka?
–Voloduška? –Kako si?

Denjar, pridi, pokaži se očku.
–Denjar, živjo.

Tvoje brke vidi.
Pokaži se očku.

Dva sinova imam.
Zelo me skrbi za njuno prihodnost.

Si danes rešil Arktiko?
–Sem.

Otrokoma težko pojasnim,
zakaj me več mesecev ne vidita,

a to delam zanju.
Ne morem odnehati.

Izgubljamo čas.

Ko pride do izbruha,
se moramo hitro odzvati,

sicer bo pobegnil nadzoru.

Če je v bližini
enega okuženega veliko drugih ljudi,

lahko vsi zbolijo,
preden bolezen zajezimo.

Na Marsu bo to
še bolj nevarno in zapleteno.

Cameron je okužen, pa ni bil tam.
–Ne, a je videl Jen.

Bila je v ekipi, ki je našla Marto.
–Se prenaša z dotikom ali po zraku?

Zakaj Marta ni zbolela?
–Ne vem, to nima smisla. –Res ne.

Zapri pretok zraka,
dokler ne ugotovimo, za kaj gre.

Če nisi v redu,
lahko prevzamem.

Mislim, če se počutiš ...
–Mi hočeš pomagati? Obvesti IMSF.

Super, Javier.
Primi ga za kožo in pritisni gumb.

Naprava bo opravila ostalo.
–Kako je?

Ogromno belih krvničk ima,
kar kaže na hitro širjenje okužbe.

Antibiotik bi moral pomagati.
–Dr. Johar je to že poskusil,

nobena zdravila ne pomagajo.
–Kaj še? Moramo mu pomagati.

Poslala ti bom antibiotike,
ti pa mu jih boš dal, prav?

Prav. –Vodila te bom.
–Dobro. Pohiti, komaj še diha.

Prejeto je sporočilo z Marsa.
Pritisnite predvajaj.

Prejeto je sporočilo z Marsa.
Pritisnite predvajaj.

Generalni sekretar,
poveljnica je prosila,

da vas obvestim
o resnosti težave.

Po koloniji Lukrum razsaja
zelo nalezljiv mikroorganizem.

Zdaj je okužen
še vsaj en človek v Olympusu.

Ne vemo, s čim imamo opravka,
a vemo, da je bolezen zelo huda.

Obveščali vas bomo o poteku,
za zdaj pa skrbimo, da se ne širi.

Prenos končan.

Dekontaminacija je končana.

Hvala, da si naredil razkuževalnico.
–Upam, da vam pomaga.

Nas bo varovala,
njim pa ne pomaga.

Žal mi je,
gotovo vam je težko.

Stojim in gledam svoje umirati,
a jim ne morem pomagati.

Prekleto težko je.

Umrl je.

Mi poveš, kaj to pomeni?
–Javier ... –Čemu sem izpostavljen?

Poskusi se umiriti.

Prosim, poskušamo ...
–Kaj poskušate? Zelo je vroče.

Pretok zraka je zaprt.
–Ni to. Vročino imam.

Ni res?

Računalnik,
zdravniški center.

Povejta mi resnico.
–Ugotavljamo še, kaj je.

Vemo,
da je imel to tudi Cameron, ne?

Ni res?
–V redu bo, antibiotike imam. –Ne.

Vse smo že poskusili na njem,
zdaj pa je mrtev.

Koliko časa še imam?
–Ne razmišljaj tako ... –Povej!

Ne vem.

Izgubili smo Camerona.
–Kaj?

Kako se je okužil?
–Ne vemo, a tudi Javier je okužen.

Pri vas kaj deluje?
Drugačni antibiotiki? Karkoli?

Nič.
Enaka zdravila in protokol imamo.

Koliko ste jih že izgubili?
–Ducat jih gre proti koncu,

a ni še nihče umrl.
–To je dobra novica.

Jen je prva zbolela.
Kako to, da je še živa?

Ne vem. Ravno sem bil pri njej.
Slabi, a se drži.

Zakaj? Kaj razmišljaš?
–Jen je živa, torej ni prva zbolela.

Cameron? Je Cameron ...

Mogoče je bil v laboratoriju
prvi izpostavljen povzročitelju.

Nemogoče.
–Ti nisi okužena in drugi tudi ne,

dokler ni Javier šel v laboratorij.
Okužen je in zmanjkuje nam časa.

Izpostavljen je bil
samo vzorcem iz vrtine.

Cameron jih je analiziral. Rekel je,
da smo takšne oblike že našli.

Mogoče je kaj spregledal.
Mogoče.

Kaj delaš?
–V laboratorij grem.

Ne smeš,
tvoj imunski sistem je oslabljen.

Pregledati moram vzorce.
–Če imaš prav, greš v izvor okužbe.

Na to se spoznam bolj kot drugi,
nečesa se bom že spomnila.

Drugače ne moremo najti zdravila.
Vem, da te že prej nisem ubogala,

a prosim,
da me ne poskušaš ustaviti.

Javier, govori z mano.

Ostati moraš buden.

Ljubezen moja,
prebrodil boš to. V redu boš.

Prav?

Kaj? Kaj? Lahko ponoviš?

Povej hčeri,
da sem jo imel rad.

In vedno
sem imel rad njeno mamo.

Ne govori,
kot da naju zapuščaš, ker naju ne.

Ljubezen moja,
to bova prebrodila.

Vse bo v redu, ljubi.

Ljubi.

Javier? Javier?

Javier?
–Pomagaj mi.

Pomagaj mi.

Pomagaj mi.

Pokonci. Pokonci.

Pokonci.

Dobiti moram vzorec.

Počakaj.

Zakašljaj v kozarec, razumeš?

Izpljuni. Izpljuni.

Kri in sluz iz dihal.
–Je pri zavesti?

Javi. Javi.

Javi. Javi.
Odprte oči ima.

Visoka vročina mu je
mogoče že poškodovala možgane.

Ne prehitevaj.

Ugotoviti moram,
kako se mikroba razlikujeta.

Mojbog.

Izgledata enaka. Vidim,
zakaj ju Cameron ni razlikoval.

Ta se drugače
odziva na temperaturo.

Všeč mu je vročina.
–Na vrtišču ni vročine.

Najbrž je bil
tam kdaj vroč vrelec.

Mikrob je mutiral,
da bi preživel v takšnem okolju.

Ko je vrelec presahnil,
se je potuhnil.

Toplota
v laboratoriju ga je zbudila.

Iskali smo kisik,
nismo pa preverjali temperature,

vsaj ne visoke.
Ko je Cameron vdihnil mikrob,

se je ta zaradi toplote razcvetel.
–Tako kot alge. –Tako je.

Ko raste,
proizvaja organski strup.

Torej uničuje pljučno tkivo.
Kako ga ustaviti?

Nisem prepričana.
–Zakaj antibiotiki ne delujejo,

če gre za organsko bolezen?
–Ne vem. Vse poskušam, a ...

Marta,
ne hiti, bodi temeljita.

Če prideš v slepo ulico,
začni od začetka.

To je
preprost primitiven mikrob.

Zakaj ta mutacija
v ljudeh preživi?

Zakaj ta mutacija v ljudeh preživi?
Zakaj?

Celična stena.

Če uničiš celično steno, propade.
Antibiotiki so preveč zapleteni.

Rabimo nekaj osnovnega,
kot so ti mikrobi.

Penicilin.
–Ja. Najbolj primitiven antibiotik.

Kaj je narobe? Kaj je narobe?
–Nimamo ga.

Penicilin
se na Zahodu ne uporablja več.

Kaj pa na Vzhodu?

Penicilin
je na Kitajskem v široki uporabi,

tam ga izdelujejo za ves svet.
Dostaviti nam morajo kapsulo,

sicer se bo
smrtni davek povečal.

Prosim vas za dovoljenje za klic
na pomoč na vesoljsko postajo.

Prenos končan.
–Ne smeš ji dovoliti klica.

Kitajska ves čas prenaša
dogajanje z vesoljske postaje.

Če jim bo povedala za okužbo,
bo za to izvedel ves svet.

To ne more biti tvoja največja skrb.
–Nesreča je eno, bolezen pa drugo.

Če se razve, bodo delnice padle.
Kolonizacije bo takoj konec.

Kaj če se razve,
da nismo prosili za pomoč,

zaradi česar jih je na ducate umrlo?
–Ne bi se razvedelo.

Mi nimamo javnega prenosa,
vsaj ne brez popolnega nadzora.

Družine prizadetih
so podpisale pogodbo o zaupnosti,

pa še dobro nadomestilo dobijo.
–Vi mogoče lahko gledate umiranje,

jaz pa ga ne bom.
–Generalna sekretarka, predlagam,

da ne vpletate osebne zgodovine,
ki jo imate s tragedijami tam.

Poskusila bom najti
diplomatsko rešitev s Kitajci tu.

Prosila bom, da prekinejo prenos.
–Ne bodo ga, tako plačajo projekt.

Postavljaš me
v obrambni položaj.

Če po vašem diplomatskem trudu
pride na dan novica o bolezni,

bom zagotovil,
da vsi izvejo, od kod je prišla.

Oba veva,
da ne od podjetja Lukrum.

Klic je končan.

Bolezen je
močno povezana s trgovino.

Širjenje bolezni
ima veliko gospodarsko ceno.

Virus in strah pred njim
lahko prekine krajevno ekonomijo.

SARS je v gospodarstvu povzročil
40 milijard dolarjev izgube.

Obnašanje potrošnikov
se je zaradi strahu spremenilo.

Vlade mislijo,
da je molk v interesu gospodarstva.

Nihče noče priznati, da ima težave,
zato hočejo seveda vsi molčati.

Izbruh zanikajo,
dokler to ne postane nemogoče.

POLOTOK JAMAL, SIBIRIJA

Na Jamalu so podnebne spremembe
in naftne vrtine razkrile antraks,

ki ubija ljudi.

Pobil je življenje prebivalcev
oddaljenega severnega predela.

Veliko nomadskih rejcev jelenov
je dobilo to bakterijsko okužbo.

Vsaj 72 ljudi
opazujejo v bolnišnici.

Pleme Neneti je najbolj prizadeto,
ker prečkajo območje antraksa.

To je njihovo dvorišče.

V Rusiji je težko izvedeti resnico
in dobiti resnične informacije,

a nam je vseeno uspelo
najti nekaj pogumnih ljudi,

ki bodo spregovorili o spremembah,
ki so se začele z vrtanjem nafte

Neneti so pogumno ljudstvo,
a to jih ne ščiti pred tveganjem.

Koliko jelenov je poginilo?
–Ne vem točno, okoli 3.000.

Pojavlja se veliko vprašanj.
–Če ljudje to dokumentirajo,

se takoj pojavijo policisti z meje,
ki nadzorujejo območje.

Nikogar niso izpustili ven
in izbrisali so vse posnetke.

Še bolj čudno je,
da so zažgali tudi telefone.

Posnetke
je skoraj nemogoče najti.

Samo nekaj jih je ostalo,
ker so oblasti ljudi prisilile,

da zažgejo vse,
tudi telefone.

Preprečili so stike z ljudmi,
ki so bili priče izbruha.

Ljudi so hoteli
utišati in jih osamiti.

Ko se je pojavil izbruh antraksa,
je vlada zatrla slabe novice.

Jutri bo
vaše delo tu končano.

Napovedi glede količine nafte
in plina v tem delu so ogromne.

Putin hoče Rusiji zagotoviti
nadzor nad območjem zaradi moči

in zaradi naravnih bogastev,
ki so skrita tu.

Pomen Arktike je še večji.

Vse oči so obrnjene sem.

Ljudi strašijo in podkupujejo.
Vse hočejo utišati.

Naše najmočnejše orožje
sta resnica in odkrito pričevanje.

Če te ne slišijo,
nikogar ne briga zate.

Ubili bodo planet.
Mogoče so našli drugega,

kamor bodo pobegnili.

Rusija hoče z nafto in plinom
tu zgraditi novo civilizacijo.

V takšnem načrtu jim nekaj smrti
zaradi antraksa nič ne pomeni.

Bolezen bi lahko razsajala
po koloniji na Marsu.

Lahko si predstavljam,
da bi ljudje naredili vse,

da bi bila misija uspešna,
tudi na strošek človeških življenj.

Počakajte s klicem na pomoč,
da se dogovorimo s kitajsko vlado.

Takoj bom govorila z njimi.

Pri sodelovanju
ne pričakujem težav.

Odgovorila ti bom v nekaj urah.
–Prenos končan.

Ne, Javier nima nekaj ur.
Takoj moraš ukrepati.

Vem, da si jezna,
a celotna misija je na kocki.

En človek ...
–En človek? En človek?

Ne veš ali te ne briga, da bo umrl?
–Nehajta.

Računalnik,
zveži me s poveljnikom Chenom.

Okužba je nekaj naravnega.
Do okužb bo prihajalo,

a epidemije so politična,
ne samo znanstvena težava.

To je resnično navzkrižje interesov.
Vlada hoče zaščititi javno zdravje,

po drugi strani pa noče,
da bi trpelo gospodarstvo.

Poglejte na primer SARS.

Kitajska oblast plačuje ceno,
ker ni nikogar obvestila o virusu,

ampak je bolezen
zavila v skrivnost.

Izbruhnil je SARS.
Kitajska je bila zelo skrivnostna.

Niso hoteli,

da ga odkrije
Svetovna zdravstvena organizacija.

Z ukrepi preprečujemo širjenje.
–Bolezen je motila trgovanje,

zato je niso razkrili,
potem pa je prišla na letalo,

kar je povzročilo
okužbo v mnogih državah.

Vsak potnik
lahko predstavlja grožnjo.

Takšno navzkrižje interesov
bo pomenilo razliko med tem,

ali bo zbolelo nekaj ljudi
ali pa bo zbolelo ogromno ljudi.

Tu je razsajal antraks.
Na vzhodu polotoka Jamal.

Na tej cesti.
Naša naloga je,

da zbudimo politike in poslovneže.
Te ljudi ste pobili vi.

Prepričati jih moramo,
da so oni krivi.

V Jamalu je z antraksom
okuženih še več otrok.

Mi plačujemo ceno vašega dobička.
To ni pošteno.

Podnebne spremembe
so lahko tveganje za vaše zdravje.

Izbruh gripe
se zelo hitro širi ...

Z vročino raste tudi
zaskrbljenost glede virusa zika.

Okoljske bolezni se bodo širile
v nepričakovanih oblikah.

Virus je strašnejši,
kot smo v začetku mislili.

Zdravilo ali cepivo ne obstaja.
–Nismo pripravljeni.

Izbruhi nimajo mej.

Če vlade prikrivajo izbruh,

ste v nevarnosti
in takrat virus zmaguje.

Razumem ljudi,
ki ne upoštevajo sistema,

ker velikokrat čakamo,
da bo nekdo reagiral,

potem pa gledamo,
kako ljudje umirajo.

Pohiti, vsaka sekunda šteje.

Diha?
–Ja. –Vdihava zdravilo?

Ne vem.
–Stisni inhalator. –Saj ga.

Mislim, da vdihava. Vdihava.

Naredili smo, kar smo lahko.
–Ja. –Zdaj moramo biti potrpežljivi.

Pri prenosu je 20 minut zamika,
zato me ni počakala.

Ne nadzorujete
svojih ljudi.

Prav je ravnala.
–Ni upoštevala ukaza.

Nobenih slik ni,

samo prosila je
za pomoč za primer bolezni.

Besede ne pustijo
takšnega vtisa kot podobe.

Zaradi Hane moramo pojasniti
samo eno smrt namesto ducata,

do katerih bi prišlo
v koloniji Lukrum.

Upam, da imaš prav.
–Klic je končan.

Ja,
na Marsu so mikroorganizmi,

a tudi na Zemlji so se
raziskovalci soočali z malarijo,

kolero in mnogimi drugimi boleznimi,
a niso odnehali, borili so se.

Nekateri so umrli,
a večina jih je preživela.

Če ne bi,
danes ne bi bili tu.

To delajo tudi
pogumni pionirji na Marsu.

Soočajo se z neznanim
in premagujejo nevarnost.

Ja, včasih delajo napake,

a so lahko vzor vsem nam.

Nisem hotela,
da pride do tega.

Prišla sem,
da bi našla in preučila življenje,

a ne za njegovo ceno.

Žal mi je.

Hvala. Za vse, kar si naredil.
–Z veseljem.

Pri gradnji si pravi mojster.
Ne vem, kako naj se ti zahvalim.

Ni potrebno.
–Kaj pa s ponudbo?

Bi prišel delat k nam
in res izkoristit svoje veščine?

Lukrum ima velike načrte,
nekdo kot ti bi nam prav prišel.

Hvala za ponudbo,
a v koloniji me rabijo.

Prav, hvala.
–Seveda.

Ni ti treba ostati čez noč,
boljše se počutim.

Za dva moraš skrbeti,
gotovo si tudi ti utrujena.

Nikamor ne grem.

Sploh pa ti moram nekaj povedati.
–Kaj?

Ime Gabriella mi je všeč.

Na neupoštevanje ukazov.
–Ni smešno.

Uprla si se iz pravega razloga,
kar res zahteva jajca.

Prepričana sem,
da bom plačala za to.

Hvala,
da si šel na nevarno nalogo.

Na nek način mi je bilo všeč.

Ni te bilo lahko pustiti,
sploh ker smo mislili,

da se je tam začel izbruh.
–Si se bala zame? –Sem.

Res sem se.

Robert, ne smeva.

Generalna sekretarka,
navadno se ne bi obračal na vas,

a tukajšnji položaj to zahteva.
Kot drugi poveljnik opažam,

da ima poveljnica Seungova
depresijo zaradi sestrine smrti.

Raztresena je in dela slabše,
zaradi česar dela smrtne napake.

Moje mnenje je,
da kolonija rabi novo vodstvo.

Prenos končan.

Prevedla: Vida Geršak
Prevajalski Studio Milenko Babič