All language subtitles for Arctic.Tale.2007

Dale� od sveta, ki ga poznamo,
le�i oddaljeno kraljestvo.

Nam izgleda kot
zamrznjena pustinja.

Toda za tamkaj�nje �ivali,

je bilo vedno
raj na Zemlji.

Globoko v tem ledu, se je
eno �ivljenje ravnokar za�elo.

Tedne je �ivela v temi.

In gledala v
krog svetlobe nad njo.

Kaj je tam?

Radovednost jo �ene,
da prvikrat pride na plano.

Na severu bi ji rekli Nanu.
Mala severna medvedka.

Pred njo se
razprostre bela odeja.

Veli�astno mesto,
kakr�nega ni nikjer drugje.

Kraljestvo na vrhu sveta.

Kraljestvo ledu.

�e en mladi� prvi�
raziskuje svet.

Vidi modrino ledene vode.

Seela je le nekaj
ur star mro�,

toda �eljna raziskovanja,
prav tako kot medvedka.

Veliko se imata za nau�iti.

Sta otroka Arktike,

polo�ena v zibelko
ledu, ki ju obdaja.

Toda njihov
svet se spreminja.

In soo�ili se bodo s stvarmi, ki
so �e nepoznane njihovi vrsti.

Njihova pustolov��ina
se za�ne danes.

Za�ne se spomladi,
na tej sne�eni gori.

Nanujina mama ima
dovolj njene jame.

V njej je bila 6 mesecev,
brez hrane in pija�e.

V temni zimi
je skotila dvoj�ka.

Nanu in njenega brata.

Temperatura je -20
stopinj. Ledeno mrzlo.

Super za severnega medveda.

Nanu okleva
zapustiti votlino.

Toda �e te pokli�e mati
medvedka, jo mora� ubogati.

Nanu je �ivahna.

Njen brat malo pla�en.

Vedno je
pripravljena na igro.

Hej! Zadetek v prvo.

Prihajajo resnej�i dnevi.

�ivljenje je tako te�ko,

da Nanu in njen brat potrebujeta
3 leta osnovnega urjenja.

Toda za prvi dan,
je bilo dovolj.

Trening severnega medveda,
se za�ne jutri.

�e 45 kilometrov od Sne�ne
gore, je ocean spremenjen

v trden led.

Malo naprej je mesto
Seelinega rojstva.

Labirint ledu slu�i
namesto jasli.

Tukaj, lahko samica mro�a
v miru skoti svojega mladi�a.

Z ob�utljivimi brki, si
zapomnita njun obraz za vedno.

Tako je.

Brki niso le za okras.

Seela mora
prepoznati �e en obraz.

�e ena samica,
�aka na njo.

Obna�ala se bo kot njena
teta in strastna za��itnica,

dokler se Seela ne bo zmo�na
sama soo�ati s svetom.

Gre za triletno zavezo,

ki se za�ne sedaj.

Najprej je treba
priti ven iz vode.

�e ji ne uspe,
bo utonila.

Teta pazi na plenilce,

mama pa ji poka�e kako.

Toda,

skoki v vodo
so bolj zabavni.

Mama lahko potisne
svojega mladi�a.

Toda Seela mora
to obvladati sama.

To bodo dolga tri leta.

Teta se zagotovo spra�uje,
v kaj se je spustila.

Na Sne�ni gori, Nanujin bratec
zavla�uje za�etek potovanja.

�e vedno ne zna priti ven.

Mama ne more ve� dolgo
�akati. Umira od lakote.

Njeno edino upanje je,
da odide k oceanu.

Na njeno
dolgoletno lovi��e.

Pri�nejo s klate�kim na�inom
�ivljenja severnih medvedov.

Zamenjajo rojstno mesto,

za avanture, ki jih �akajo.

Kmalu dobijo dru�bo.

Mama najde
zaskrbljujo� znak.

Sledi edine �ivali,
ki jih lahko ogrozi.

Samca severnega medveda.

Ve, da bi lahko napadel
mladi�e, �e bi dobil prilo�nost.

Toda medveda
zanima nekaj drugega.

Zavohal je plen,
kilometre pro�.

Novorojenega mro�a.

Na prvi pogled, Seela
izgleda kot lahek plen.

Teta zazna nevarnost.

Ko jih medved napade,
ga teta hitro ustavi.

Medved je mo�an, toda
tehta le pol toliko kot teta

in nima mo�i v vodi.

Zaenkrat se umakne.

Seela se ne bo nikoli
zavedala, kak�no sre�o ima.

Samica mro�a se
ne rodi pogosto.

Zato je Seela cenjena
ne samo od mame in tete,

ampak od cele �rede.

Niso samo skupina,
ampak povezana dru�ina.

Zelo povezana dru�ina.

En na drugem,
vsak se vtika v vsakega.

Bratranci,
babice, dedki.

In katera dru�ina,
nima stra�nega strica?

Nedale� pro�, se njihov daljni
bratranec napoti na povr�je.

Tjulenj ima ve�
dihalnih lukenj v ledu.

Svoje osebne povezave
med morjem in zrakom.

Toda, nikoli ne ve,
kateri plenilec

jo �aka na povr�ju.

Galeb je ne skrbi,

toda tjulenj je najljub�a
hrana severnih medvedov.

Ravno tjulnja sedaj
lovi Nanujina mama,

sledijo pa ji
Nanu, njen mali bratec

in njihov mali prijatelj.

Tjulenj ima velikega zaveznika
v borbi z medvedom, led.

Splazi se v votlino,
skrito pod snegom

in upa, da je
medved ne najde.

Na tjulnovo �alost,

jo lahko Nanujina mama
zavoha skozi tri metre snega.

Kot da bi se igral skrivalnice,
z nekom, ki ima rentgenski vid.

Nanu se bo kmalu nau�ila,

da v kraljestvu ledu,
ni lahko priti do hrane.

Plen pobegne 19 krat,
preden si enkrat uspe�en.

Toda �e mora� nahraniti
otroka, ne sme� obupati.

Prvi obrok po �estih
mesecih okrepi mamo

in postane mleko
za njena mladi�a.

In za pametnega
zasledovalca, ostanki.

Za razliko od medveda,
mro� redko lovi sam.

Ko eden postane la�en,

vsi postanejo la�ni.

Tako delujejo.

To je Seelin prvi lov.

Morala bo biti vztrajna,
saj bo trajal cele tri dni.

Delujejo kot mo�tvo
in i��ejo sledi.

Mislili bi, da se bo
velikan, kakr�en je mro�

spravil na nekaj nasilnega.

To je boji��e.

In plen?

�koljka.

Vsak mro� lahko
poje 4.000 �koljk na obrok.

Seela bo potrebovala leta,
da bo obvladala nabiranje.

Kako jih razdra�iti z brki,

odpreti z rilcem
in posrkati meso.

Toda najprej
jih mora� ujeti.

V zme�njavi,
nekatere te�ejo.

Nekatere celo letijo.

Nikoli ne dobijo
vseh �koljk.

Tiste ki ostanejo,
bodo zapolnile praznino,

da se bo �reda
�ez 5 let vrnila.

Po tridnevnem hranjenju,

�reda skupinsko prebavlja.

Nekdo za�ne igro
�povleci me za prst�,

in preden se dobro zave�...

Do konca pomladi,

so se tudi
medvedi gostili.

Tjulni so napolnili
njihove �elodce.

Na Arktiki, so �asi
obilja, razlog za slavje.

V starodavnem ritmu severa,

se �asi obilja za
Nanu in njeno dru�ino,

kon�ajo s prihodom poletja.

Postni �as za medvede,

�igar lovi��a izginejo
z otoplitvijo.

Celodnevno sonce,
prodre v temne vode

in opravi svojo �arovnijo.

Eksplozija �ivljenja, privabi
morska bitja dale� na sever.

Skozi leta,

je poletje vedno na kratko
skr�ilo ledena polja.

Toda jeseni se mraz vrne,

in led hitro zavzame obalo,
in se po�asi pomika proti morju.

Pripravljeni na
prekinitev posta,

Nanu in njena dru�ina �akajo,
da se njihovo lovi��e obnovi,

na zamrznjenem oceanu.

vadijo lov na tjulne.

Mama jima pomaga
pri tehniki.

In �e pri ne�em.

S pritiskanjem na Nanu,
ji poizku�a vcepiti trdnost.

Vztrajnost.

Nanu ima vse
kar je potrebno.

Bratu manjka koncentracije.

Kon�no, znak.

Temnej�i dnevi,
napovedujejo povratek zime,

in dovolj zmrznjeno morje,
da se lahko na njem lovi.

Ravno prav.
Nanu in njena dru�ina so la�ni.

Nekaj je druga�no letos.

Led sploh ni trd.

Medvedka take zime
�e ni videla.

Morali se bodo vrniti
in po�akati, da se led strdi.

In do takrat, bodo la�ni.

Tudi Seelina dru�ina i��e led,
dovolj trden da bi jih zdr�al.

Tedni minevajo.

�ivali ledenega
kraljestva ne vedo,

da bo njihova
iznajdljivost na preizku�nji.

Morje in zrak nad njim
sta toplej�a kot ponavadi.

Led se ne strjuje.

Led se kon�no vrne,

toda tri mesece pozneje.

Vse spet izgleda normalno.

Toda premalo snega je,
za kotitveno votlino,

zato so tjulnovi mladi�i
izpostavljeni na ledu,

razkriti
najve�jemu sovra�niku.

To je izziv tudi
za Nanujino mamo,

ki je specializirana za
lovljenje skritega plena.

Kako bo presenetila
tjulna, ki jo vidi?

Njen napad je polomija.

Nanu poka�e mami,
kaj mora storiti.

Ja, hvala za nasvet mala.

Medvedka ve,
da pti�i letijo proti hrani,

zato jim sledijo.

Obrok je blizu.

Toda do njega se lahko
pride, samo mimo lastnika.

Medvedjega samca.

Zaradi lakote,
veliko tvegajo.

Uidejo, toda
njihova lakota nara��a.

Grozi pa jim
�e nova nevarnost.

Arkti�ni vihar.

Zdi se, da veter piha bolj
silovito kot v preteklosti.

Mo�neje se zaganja v morje,
ki ga je v�asih ��itil led.

�reda se napoti v globlje
vode, da bi utekla viharju.

Toda tam,
med 7-metrskimi valovi,

te�ko ostanejo skupaj.

Velik val lo�i
Seelo od ostalih.

Mama in teta
jo obupano i��eta,

toda ni je na spregled.

Na kopnem, se temperatura
spusti do -40 stopinj.

Veter dose�e hitrost
120 kilometrov na uro.

Vihar jemlje svoj davek.

Medvedji brat trpi.

Prvi� v Nanujinem �ivljenju,
ji ni tik za petami.

Mama ga prosi,
naj vztraja.

Poizku�a jo ubogati,

toda lakota je prehuda.

Nanu in mama se ule�eta
k njemu, da delijo toploto.

Toda vse bolj se oddaljuje.

In potem, odide.

Nanu in njena mama
ostaneta ob njem.

Toda morata naprej.

Na morju, mama in teta
�e vedno i��eta Seelo.

Oddaljena od njunih pogledov

se komaj dr�i
pri �ivljenju.

Ne bo dolgo zdr�ala.

Njena mo� upada,

skupaj z upanjem
�rede, da jo bodo na�li.

Mama in teta
ne obupata.

Mo�an tok ju
vodi dlje kot kadarkoli,

in najdeta,
kar se je zdelo izgubljeno.

Mladi�a ki je izdr�al,

�akajo� 2 odrasla,
ki vedno prideta po njo.

Dve pomladi mineta
v ledenem kraljestvu,

in v vsaki, se �uden zvok
sli�i izpod ledu.

V njenem drugem letu,
kjer �e ka�e majhne okle,

Seela zazna �udne zvoke.

To so ljubezenske pesmi
mladih mro�ev,

tako zapletene, da so
potrebna leta, da jih obvlada�.

Dokler niso
dovolj dobre,

dame po�nejo druge re�i.

Tudi Nanu je zrasla.

Pri dveh letih, je �e
vedno odvisna od mame.

Ampak pri�el je �as,
ko se je mati oddaljila.

Spremenljive razmere
so prisilile mater,

da to naredi prej
kot ponavadi.

Nanu v o�eh svoje mame
vidi nekaj, kar ni �e nikoli prej.

En sam pogled ji pove, da
je �ivljenje z mamo kon�ano.

Mama ne more
ve� skrbeti za obe.

�e �eli da pre�ivita,
mora odgnati Nanu.

Nanu je najte�je oditi.

Tudi mami je te�ko.

Ne more je ve� varovati,

niti gledati,
kako napreduje.

Morda jo vidi zadnji�.

In tako je �e v
svojem drugem letu,

Nanu ostala sama.

No, ne �isto sama.

Prej kot ponavadi,
pomladna toplina obda Arktiko.

Lovi��a so poplavljena.
Nikjer ni tjulnov.

Nanu se poda v
neraziskan svet,

upajo�, da bo na�la hrano.

Karkoli.

Pingvini so ji novi.

Zgolj majhen zalogaj,

toda vreden poizvedovanja
v takih okoli��inah,

Ampak Nanu bo odkrila,

da na pti�ih nekaj smrdi.

Nanu ni imela mo�nosti.

Kak�ne ptice letijo �ez
ocean namesto �ez nebo?

Nato, nekaj �e
bolj �udnega.

�ivali, ki jih �e ni videla.

Naletela je
na �redo kitov.

Samorogov morja.

Njihovi okli
so tako ob�utljivi,

da so zmo�ni v
zraku in morju,

prebrati
temperaturo in vreme.

Kot izgubljeno Arkti�no
pleme, kiti tavajo po morju,

in so tihe pri�e,
spreminjajo�ih se �asov.

Nikoli prej, se Arkti�ni led ni
stopil tako hitro in iznenada.

Lov je nemogo�.

Za razliko od Nanu,
lisica ne zna plavati.

Na ploskvi ledu se
mora posloviti od medvedke.

Nanu se soo�a
s svojimi te�avami.

�e nikoli ni
obti�ala na razbitem ledu.

Nikoli ni bila tako la�na.

Nikoli v polo�aju,
kjer ji mamin trening

ne bi bil v pomo�.

Dlje na morju,

Se �reda mro�ev
dr�i nekaj ledenih ploskev.

V tesnih pogojih,
so �ivci na nitki.

Seela �e ni
do�ivela toplega leta.

Odrasli so.

Toda ne tako dolgega.

Kon�no, en mro� spro�i skupinsko
odlo�itev, da zapustijo ta led.

Poiskati bodo morali nov dom.

Ne morejo na obale
Sne�ne gore,

saj so tam medvedi.

Poizkusili bodo
na odprtem morju.

Upajo� na oddaljen
otok, kjer bodo varni.

Plavati bodo morali dan in no�,
en teden, 300 kilometrov.

Na razbitem ledu,

se je Nanujin svet
obrnil na glavo.

Naj ostane na kosih ledu,
kjer ni hrane?

Ali sledi vonju plena
v neznano morje?

Zdaj je �as za drznost.

Toda po�asi.

Volja do pre�ivetja,
jo �ene v skrajnosti.

Kon�no najdejo zato�i��e.

Kamniti otok.

�reda je iz�rpana.

Pred po�itkom, morajo
najti mesto za lovljenje.

Seela je preutrujena
za nadaljnje plavanje.

Te�ko bo pri�la ven.

Plezanje na skale,
je te�je kot plazenje na led.

Dvigniti bodo morali
tono ma��obe,

samo z mo�jo plavuti.

Morda bi morali
pustiti nekaj �koljk.

�redin spanec
ne bi bil tako globok,

�e bi vedeli,
kdo je �e otoku.

Medvedji samec.

In kjer je medved...

Je lisica.
S poletnim ko�uhom.

Na kamnitem otoku,
ne potrebuje ostankov.

Tam je ve� ptic
kot jih lahko poje.

Ne morejo pobegniti.

In premladi so,
da bi leteli.

Ujeti med lisico in prepadom,

ima o�e nemogo�o zahtevo.

Skok iz obupa,
navdihne celo jato.

Mladi� odkrije
zato�i��e v vodi.

Drugi na kosu ledu.

Nanu je plavala dneve,

in od izmu�enosti
skoraj utonila.

To malo mesto za po�itek,
ji je re�ilo �ivljenje.

Na kamnitem otoku,
sonce proizvaja vro�inski val.

Temperatura je
precej nad ni�lo.

Segrevanje spro�i
nenapovedano srbenje,

in treba se je popraskati,
ni va�no kje in kdaj.

Seela ima svoje te�ave.

�eli vsaj za trenutek oditi
iz zavetja svoje dru�ine.

Mro�i ne znajo plezati,

toda ona se ne preda.

Teta vidi Seelo
tavati na samem

in se napoti za njo,

kolikor hitro je mogo�e.

Seela nenadoma izgine.

Ko jo teta pokli�e,
ne dobi odziva.

Seela je nenavadno tiha.

Njena dogodiv��ina se
ni dobro kon�ala.

Zataknila se je
v ozki razpoki.

In nekdo jo je zagledal.

Severni medved se pribli�a,
da bi napadel,

in Seela je hitro ukrepala.

Ranjena bo,

toda �iva.

Hiti posvariti ostale.

Teta je zadnja na otoku.

Seelina mama jo najde,

in teta se jim pridru�i.

Medved se mora
sprijazniti s porazom.

Seela in njena dru�ina se
umaknejo na drug del otoka.

Pridru�ijo se
ostalim �redam.

Spremenljive razmere, so pustile mnogo nasedlih in ranljivih,

ostalih obupanih in la�nih.

Po enem tednu na morju,

Nanu dose�e plitvine
Kamnitega otoka.

�e cel dan jo
vzpodbuja vonj po plenu.

Sedaj ko ga vidi,

ni tako samozavestna.

To niso tjulni.

Ne ve, kako se soo�iti
z velikimi mro�i.

Odrasli so trikrat te�ji
od nje, z ostrimi okli.

Morda najde �ibkega ali
majhnega, da ga napade.

Lakota jo poganja,
kljub majhnim mo�nostim.

Toda premlada in
premajhna je,

in oni so neugodni.

Nima mo�nosti.

Nanu je pri�la
tako dale�, stradati.

Stari medved na�rtuje
napad z morja,

ko bo �reda dremala.

Medved se pribli�a.

Priplazi se neopa�eno.

Seela se napoti k vodi,
ko jo medved zagrabi.

Teta ne okleva.
Odhiti pomagati mladi�u.

Njen pogum, omogo�i
Seelin pobeg.

Zaradi velike predanosti,
se teta �rtvuje.

Seela �aka,

toda teta se ne bo vrnila.

Medtem, Nanu slabi.

Brez hrane,
ne bo dolgo zdr�ala.

Ve, da samci ne delijo

in bi jo z lahkoto ubil.

Toda �as je za vzdr�ljivost,
ki ji jo je dala njena mama.

No�e se vdati.

Mora deliti hrano z njo,
druga�e bo umrla.

In tako �aka,

in �aka.

dokler ji ne da, kar �eli.

Ena smrt je re�ila
�ivljenja mnogih.

Za �tiri leta sta Nanu in Seela
pregnani v to kamnito opori��e,

led pa se topi.

Segrevanje je ote�ilo �ivljenje,

moti ciklus letnih �asov,

mo�no topi ledeno kraljestvo,

in spremeni
njegove prebivalce

v brezdomce.

Po vsej Arktiki,

�ivali �akajo na
vrnitev ledu.

Po dolgem �akanju,

star mro� zavoha
vonj po ledu.

�as je za vrnitev.

Tudi Nanu se vrne
v rojstno mesto ledu.

Spomladi njenega
osmega leta,

je �e bolj
razburljivo biti doma.

Ve�ino �ivljenja,
se je izogibala samcev.

Sedaj jo eden privla�i.

In tako se za�ne zveza,
stara kot �as,

toda posebnega pomena,
v izginjajo�em svetu.

Kasneje tega leta,
gnana s spomini in nagonom,

Nanu spleza na Sne�no goro.

Odkar je bila mladi�, prvi�
prekine njeno romarsko �ivljenje

in poi��e
toploto v skrivnem brlogu.

�ez zimo izgine
pod odejo snega in ledu.

Medtem so Seelini
okli lepo zrasli,

in samci to opazijo.

Ve, kaj �elijo.

Toda nima �asa
za vsakega starca.

Ima na�ela,

za razliko
od nekaterih ostalih samic.

Seela �aka
nekoga posebnega.

Ko je samec motiviran,

lahko poje tudi do 50 ur.

In eden od teh Romeov
posku�a osvojiti Seelo.

Nekaj v njegovem tonu
jo je predramilo.

Na sne�ni gori,
kjer se je rodila,

Nanu naredi �ude� s severa.

In ta �ude� ima brata.

Tudi Seela
naredi svoj �ude�.

Nov mladi�, nova mati.

Nova teta.

Povsod po tem
posebnem prostoru,

si otroci Arktike
utrejo pot v svet

kot �e tiso�e let poprej.

Njihova usoda je
za vedno povezana

z ledom ki jih omejuje,

ter mrazom,

ki ohranja
kraljestvo samo njihovo.

Kaj bodo delali
njihovi otroci, �e izgine?

Kako bo nam?

�e bi spremenili
na�in �ivljenja,

bi s tem re�ili
�ivljenja mnogih.

�e bi ugasnil lu�,
ko te ni v sobi,

bi imele �ivali
Arktike lep�o prihodnost.

�e bi zamenjali navadno
�arnico za var�no,

je kot, da bi odstranili
milijon avtomobilov s ceste.

Star�a naj kupita
hibridni avto,

tako bodo severni
medvedje la�je �iveli.

�e opere� obleko v hladni vodi,
porabi� 80% manj energije,

kar prepre�i vodi na Arktiki,
da bi se segrevala.

�e bi zni�al
temperaturo v stanovanju,

bi prepre�il dvig temperature
tam, kjer �ivijo mro�i.

Uporabljaj javni prevoz.

Ko ne gre� dale�, lahko
kolesari�, hodi�, rolka�,

ali plava�, �e si mro�.

Dve minuti manj tu�iranja,

bi bilo dovolj, da bi v enem
letu napolnil plavalni bazen.

Reci star�em, naj kupijo sve�o
hrano namesto zmrznjene.

S tem bi prihranili
energijo in re�ili �ivali.

�e lahko odkrije� poceni
obnavljajo�o se energijo,

bi re�il svet.

To bi bilo neverjetno.

Posadite drevo.

Povsod posadite drevesa.

Posadite veliko dreves.

Posadite milijon dreves.

Vpra�aj u�itelje o
globalnem segrevanju.

Kar naredimo doma,
vpliva na njihov dom.

Spremeniti moramo na�in bivanja.

Moramo spremeniti
na� na�in �ivljenja.

Prevedel Mafijc85