All language subtitles for Rolling.Stone.Stories.From.The.Edge.2017.Part.2.WEBRip.x264-ION10

www.titlovi.com

Naslednja pesem je druga�na od
ve�ine mojih. Ne posmehujte se mi.

Ta pesem mi veliko pomeni
in rad bi jo delil z vami.

Raper Chance. Mlad je, priljubljen,
ima uspe�nice ... Zanima me.

"Rolling Stone" je pognal
odziv na kulturo estebli�menta.

�lo je za eksplozijo barv,

za mulce, ki imajo dolge
lase, za seks, droge ...

Kako napreduje zgodba o Lennonu?

Super zgodba bo,
a ne pa�e na naslovnico.

Ne morete ve�no
ostati v protikulturi.

Niti sama protikultura
ne obstaja ve�no.

Ali boste odrastli
ali pa umrli.

Poglej to.

Hunter!

Pogovarjali smo se o la�nih
novicah. Kako napreduje?

Revija je kritizirala
prevladujo�i trend,

ga postavila v neprijeten
polo�aj, in to desetletja.

Vpra�anje je:
Kaj pa ko ti ljudje odrastejo?

Naprej. To bo dobra
serija za spletno izdajo.

�e naprej delamo tisto o teksa�ki
meji? �Ja. �McKibbinov na�rt.

Dobre ideje.

Dobro!

Stvari so se spremenile,
generacija je postala zrela, stara,

a nikoli nismo zavrgli zgodovine
in korenin revije "Rolling Stone".

Bi hoteli kaj sporo�iti
mladim Ameri�anom?

Ja, pravzaprav bi.

Vem, kje se dogaja.
Sledite mi.

Revija "Rolling Stone" je
nastala v San Franciscu.

Razvila se je v mladinski
kulturi na zahodu celine.

Toda deset let pozneje
so se pisarne v New Yorku ve�ale

in jasno je bilo,
da je zalo�ni�ko sredi��e.

Odlo�itev smo morali sprejeti.

Tisti, ki se ne rojeva, umira.

Jasna izbira je bila New York.

Po selitvi smo na�rtovali
posebno izdajo o New Yorku,

imeli smo tudi naslovnico,
ki jo je ustvaril Andy Warhol.

Vendar je v tem �asu umrl Elvis.

Tako smo morali v manj kot petih
dneh pripraviti izdajo o Elvisu.

Elvis je bil kralj rokenrola,

saj je bil utele�enje
njegovih grehov in vrlin.

Velik in vulgaren, grob in zgovoren,
absurdno preprost in zapleten.

Bil je kralj na�ih src,
kjer se glasba tudi rodi.

Za "Rolling Stone" je bil Elvis
osrednja osvobodilna osebnost

v srcu rokenrola.

�lovek bi mislil, da revije ne bi
bilo brez Beatlesov ali Stonesov.

Toda "Rolling Stonea" ne bi bilo brez
Elvisa Presleya in Chucka Berryja.

To sta bila revolucionarja,
ki sta vse to pognala

in spremenila tisto,
kar se je dalo spremeniti.

Elvis je imel predrzen odnos,

bil je utelesitev
nevarnega nepridiprava.

Beatlesi in Rolling Stonesi
so bili posebni,

tako kot tudi Sex Pistolsi
in The Clash.

Reviji "Rolling Stone"
sem se pridru�il leta 1977.

Punk je v glasbo
pripeljal ta radikalen element,

ki je na za�etku
navdu�il tudi "Rolling Stone".

Hotel sem oditi v Anglijo
in napisati zgodbo o The Clash.

Dolgo sem jih moral prepri�evati.

Skupina The Clash je bila
v ZDA �e povsem neznana.

Niso si zaslu�ili naslovne
zgodbe, niti dalj�e priloge.

Zaslu�ili so si �ele manj�i �lanek.

"Pozabite na bedarije," je rekel
Joe Strummer, frontman The Clasha,

vzhi�enim mulcem, ki kri�ijo
"Sre�no novo leto!"

V natrpanem "Lyceumu". "Za va�o
prihodnost gre. Prilastite si jo!"

The Clash so s Pistolsi pognali punk
gibanje v Britaniji in si prislu�ili

naziv najbolj intelektualnega
in politi�no osve��enega benda.

Po lanskem razpadu Pistolsov,
so novinarji in punkerji videli

The Clash kot osrednji simbol
in upanje gibanja.

Ko je punk postal senzacija,

je bilo jasno, da je kulturni
izraz upora in zavra�anja.

Toda The Clah je punku dal potrebno
moralno in politi�no sredi��e.

Politi�no osve��eni so bili,
�e posebej v Angliji,

med dobo Margaret Thatcher,

in zaradi tega, kar so videli v
Ameriki, ko jo je vodil Reagan.

Bili so tudi glas ljudi,
ki so bili takrat tar�e,

ljudje, ki so ostali
brez mo�nosti.

Strummer zveni to�no tako
nevarno, kot je videti.

Usta ukrivlja v �udne
grimase in izmali�uje besede.

Po koncertu sem se pogovarjal
s Strummerjem.

"Na�a glasba je nasilna,"
pravi Strummer, "toda mi nismo.

Na�e pesmi bi morale
obsojati nasilje.

Pojemo o svetu, ki vpliva na nas.
Nismo bebci kot recimo Boston

ali Aerosmith.
Kaj, za vraga, je to?"

The Clash pogosto vidim
kot nadaljevanje dela Beatlesov.

Lennon in McCartney
sta imela svoj slog,

a odzivala sta se na spremembe
v glasbi in dru�bi, ki ju obkro�a.

The Clash je tudi to po�el.
Dozorevali so.

Kot pri Lennonu in McCartneyju,

je vsem, ki so jih poslu�ali
ali gledali, bilo jasno,

da vedo, za kaj se zavzemajo.

Kar imamo nocoj za vas,
ni ne bejzbol ne ameri�ki nogomet,

kajti stavkajo!

Prina�amo vam ko��ek tega,
kar se pravkar dogaja v Londonu.

Punk glasba je bila klju�na.

Revija je ni nameravala zanemariti,

a ji ni hotela pripisala take
pomembnosti kot Tomu Pettyju

ali Fleetwood Macu. V 80-ih
je bilo vsekakor razhajanje mnenj

o tem, kar bi moralo
biti na naslovnici.

Pisci in uredniki so se prepirali
o izgubi vrednosti

in o tem, kam gre presoja.

Te�ava je v tem, da tak �lovek
ne bi smel obogateti.

Bili ste juna�ka osebnost
z novo revijo,

zdaj pa ste v elegantnih pisarnah
v New Yorku, v dragih obla�ilih ...

�udovito je, da je nekaj, kar je
bilo del generacije 60-ih, uspe�no,

a kljub temu ni zanemarilo
svojih vrednot.

"Rolling Stone" je
imel veliko kampanjo,

s katero so hoteli sporo�iti,
da niso taki neodgovorni hipiji,

kot so v�asih bili.

Grozno.

"Rolling Stone" ni
revija povzpetni�ke generacije,

nikoli ni bila.
Niso uporabljali te besede,

niso imeli reklame, v kateri
bi rekli: "Mi smo povzpetniki."

Vse to so traparije in nakladanje.

�e bi rad vozil BMW,
pil belo vino in jedel pesto,

bo� dobil, kar si zaslu�i�.

Vstopil bo� v politi�no sfero
in obogatel.

In tako postane�
del generacije svinj.

�emu ta kampanja?
�Da privla�imo ve� ogla�evalcev.

Stranke trdijo, da "Rolling Stone"
zavra�a stare vrednote in to ...

Toda ni tako,
v bistvu slavimo te stvari.

To je bil bralec "Rolling Stona".
Toda danes smo druga�ni.

Za�eli smo z glasbo in politiko,
nato so se vrinili tra�i.

In to je bilo pogubno.

Bon Jovijev lak je postal pomembnej�i
od tega, da je Reagan predsednik.

Ne vem zate,
a zame je to sramota.

Janna bi moralo biti sram
in mislim, da se sramuje tega,

da "Rolling Stone"
ni ve� oro�je in orodje.

Hunter se je lotil dela.

Ne morem ustvariti novega
Hunterja niti tega, kar po�ne.

�e misli, da njegovih stvari ni,
je to zato, ker jih on ne po�ne.

Ne obstaja �e en Hunter Thompson,
jaz ga ne morem ustvariti.

To je bolj odvisno
od njega kot od mene.

Ko sem prispel,
je bila situacija taka,

da sta se Hunter in Jann
prepirala glede starih zamer.

Bila sta kot psa, ki ve� let
ren�ita drug na drugega.

Nato je pricurljala zgodba
o Roxanne in Pulitzerju,

o nasledniku Pulitzerjevega bogastva
ter mladi in lepi Roxanne.

To se mi je zdelo
popolno za Hunterja.

Zlobno? Javno? To�no tako.

Lo�itev v slogu
Palm Beacha. Kaj je v igri?

Pulitzerjevo bogastvo,
ocenjeno na 25 milijona dolarjev.

Obto�evali so se jemanja drog
in spolnih razmerij z istimi ljudmi,

z dru�beno smetano Palm Beacha.

�lo naj bi za belgijskega
teka�a Jackieja Ickesa,

francoskega peka Huberta Foureta,
nepremi�ninskega posrednika Murdocha

in trobento, ki jo je Roxanne
bojda prinesla v posteljo,

da bi komunicirala z mrtvimi.

Hunterju sem rekel: "To je zgodba
o izumu tabloidnega novinarstva

in to je tvoja prilo�nost,
da se poigra� s tem."

Rekel je: "Jann mi
tega ne bi nikoli dodelil."

Jaz sem odgovoril:
"Jann pravi, da no�e� te zgodbe.

Pravi, da no�e� ve� delati."
Hunter pa je rekel: "Ah!"

Primer �tevilka 81�5263 na
oddelku za mladoletnike in dru�ino

okro�nega sodi��a 15. sodni�kega
okro�ja, dru�inski oddelek ...

Roxanne Pulitzer je
pri�la v mesto pred 10 leti.

Zrela mlada navija�ica, ki je pravkar
maturirala na srednji �oli Cassadaga.

Herbert Pulitzer ml.,
52-letni milijonar

in vnuk slavnega zalo�nika.

Rad je imel dekleta,
�e posebej mlada.

Zgodba o Pulitzerju je ustvarila
tabloidno novinarstvo,

saj jo je Hunter
ponesel do skrajnih mej.

"Prostituirala se je za kokain,"
je rekel.

"Poleg tega pa je bila lezbijka
ali nekak�na panseksualka.

V 6-ih letih in pol zakona je seksala
z vsem, kar ji je pri�lo pod roke."

�e se malce zamislite,
boste ugotovili,

da so vsi vpleteni v to lo�itev
glasovali za Nixona.

To je bil druga�en
na�in razdelitve kulture.

Samo ime Palm Beach, sinonim
za bogastvo in aristokracijo,

se zdaj povezuje
s hinavskim razvratom.

Tam cene ne pomenijo ni�.
V cerkvi �astijo razvajene �ivali,

goli milijonarji pa z zobmi
odstranjujejo modrce lastnim h�eram.

Vsa ta zahrbtnost in vsakodnevno
ceneno �arovni�tvo ob �ampanjcu

pred slu�abniki, medtem pa
ljudje garajo za normalne pla�e,

to je slika �ivljenjskega sloga,
ki si ga niti v najbolj norih sanjah

ne bi predstavljal nih�e
v "Dallasu" ali "Flamingo Roadu".

V sodnih zapisih ni
nikjer omenjen nih�e,

ki bi moral zjutraj v slu�bo.

Povej mi, kaj se dogaja
v Palm Beachu.

�e dva tedna hodim
ob sedmih na sodi��e. �Ja?

Meni je te�ko kamorkoli iti ob 7-ih,
zato ostajam buden vso no�. �Ja ...

Dva tedna �e nisem spal.
�Sploh ne spi�?

Zdaj je �e 188 ur.
�Ja. �Nekaj ho�em dokazati.

Nisem �e prepri�an, kaj.

Torej ...

To je Palm Beach. Sku�al sem se
u�iti o �ivljenju v Palm Beachu.

Naletel sem na presenetljive
poglede na �ivljenje.

Zdaj �ivim kot oni. Ob zori se
po pla�i vozim z rde�im kabrioletom.

Na radiu vrtim Georgea Shearinga,
v glavi pa imam la�ni kokain.

Dve �udoviti lezbijki poleg mene
zbijata �ale v franco��ini.

Na orgijo gremo.
Punci pijeta �ampanjec.

Pod vetrobranskim steklom frfota
mokra parkirna kazen, kar me �ivcira.

Punci sta zdaj goli. Veter v dolgih
laseh in odi�avljene bradavice

poskakujejo pod modrim sijajem
armaturne plo��e.

Ena od punc mi ponuja �ampanjec,
ko upo�asnjujemo na enem zavoju.

Zdravo. To se ne po�ne, bedakinja.

Danes se �ivi hitro,
kar mnoge dodobra zlomi.

Ljudje i��ejo razloge.

Pametni ne razumejo, neumni pa
jemljejo kokain in ple�ejo v disku.

Ritma bogatih v te�kih �asih
ni pametno ignorirati.

Obi�ajno to nakazuje
na �iv�nost in zmedenost,

in ko so bogati �iv�ni in zmedeni,
se vedejo kot zveri.

Mrhovinarji!
Mrhovinarji! Grozno!

Debeli vratovi, kljuni.
Kro�ijo po zraku in i��ejo trupla.

Jaz sem preverjal podatke
za Hunterjevo zgodbo,

to pa je eno najte�jih
del v novinarstvu.

Hunter ga jemlje zelo resno.

Stvari, ki niso v domeni prvoosebnega
poro�anja, je hotel, da dr�ijo.

Hunterju je to�nost
podatkov veliko pomenila.

�e re�e�, da nekdo poriva pra�i�e,
potem je bolje zate, da jih najde�.

Proti tabujem se bori�
s kombinacijo humora in resnosti,

s �imer si odprete ve� vrat,
�e imate kladivo.

V�asih naredim napako.
No�em u�aliti ljudi,

a �e ho�e� biti na tem svetu,
kar zna biti te�ko,

bo� nekoga u�alil.
V�asih u�alil prave ljudi.

Gre za vrednostno
oceno. �Odli�no.

�e se motim, bom trpel.

Roxanne mu je bila v�e�.

Mislim, da je bil tudi on v�e�
njej. Zelo podobna sta si bila.

Na koncu je ostala brez vsega.
Brez hi�e, brez otrok ...

Pulitzer za to ni potro�il ve�
denarja kot za vzdr�evanje jahte.

Mnogi so trdili,
da je bila Roxanne zlatokopka,

da je hotela le
mo�ev denar. �Ja.

Leta 1982 so mi razdelili
karte in mnogo sem jih izgubila.

Zdaj pa bom igrala s temi
kartami, kakor dobro znam.

Mislim, da nisem
storila ni� narobe.

Roxanne je zvezda.
Na naslovnici revije "People" je

in gostja v oddaji
"Dobro jutro, Amerika".

Najbolj�a zadnjica Palm Beacha
je danes zanimiv primer.

Iz pepela �kandala in poraza se je
povzdignila v kultno osebnost,

recimo, nacionalno
cipo osemdesetih.

Tudi po koncu sojenja me je primer
Pulitzerjeve lo�itve zelo zanimal.

Zakaj najlep�e ameri�ke ro�e
kon�ajo v umobolnicah,

sodnih dvoranah ter drugih
prekletih in sivih hodnikih?

Zakaj svobodno rojstvo in nesramno
bogastvo ljudi spravi s tira?

Ameri�ki duh je delno tema�en.

Iz�rpno se je ukvarjal z Ameriko,
pa �e je �lo za ameri�ke sanje,

ameri�ko politiko
ali karkoli, o �emer je pisal.

Vedno je opazoval tema�no plat
ameri�kih sanj, duha in tudi upanja.

Vsak bedak s sto dolarji
lahko posnifa gram kokaina

in vsemu pripi�e smisel.

Ja, zdaj mi je vse jasno.
Pesjani mi ves �as la�ejo.

Umaknite se,
naj se velik pes naj�.

V tem obdobju
smo na veliko pisali o kulturi.

Ljudje so se prito�evali,
da smo pozabili na glasbo,

a to ni res.
Poro�ali smo o kulturi.

V 80-ih ni bilo
nekega glasbenega sredi��a,

kot recimo v 50-ih ali 60-ih.

Glasba se je raz�irila na razli�na
podro�ja, na razli�ne trende.

Revijo smo sku�ali prepri�ati,
da bi pisala o Talking Heads

ali da dodeli glavno
recenzijo Joy Divisionu.

Pri "Rolling Stonu" so
sku�ali ostati opa�eni,

zato so pisali o razli�nih
glasbenih �anrih tega obdobja.

Ta glasba je dala mo�nost
do takrat neopa�enim ljudem.

Ta mo� tveganja, gro�nje in sprememb
je seveda obstajala tudi v 80-ih.

Dobrodo�li, tu so uporabne novice.
Po rok revije ne hodite v "Walmart".

Veriga trgovin iz Arkansasa je
s polic umaknila vse rok revije,

od "Rolling Stona"
do "Super Teena".

To so storili po tem, ko je
evangelist Swaggart obsodil rokerske

revije na dr�avni televiziji.
Z nami je Jimmy Swaggart.

Imam eno izdajo "Rolling Stona".
V njem so �lanki o komiku

in o nekem rok bendu. Res mislite,
da to slabo vpliva na mladostnike?

Kar se mene ti�e, so te
revije �ista pornografija.

In to pornografija, ki se tiska
za otroke in prodaja

v dru�inskih trgovinah,
kar je zelo resno.

Bog se je Jimmyju pojavil v snu.

Pokazal mu je polje bomba�a
pod �alostnim nebom.

Rekel mu je, da je potrebno
bomba� pobrati pred nevihto.

�e ti to ne bo uspelo,
potem nikomur ne bo.

To je zapoved, katere se je
Jimmy dr�al. Nov mesija je postal.

Globoko verne osebe na nek
na�in �ivijo simboli�na �ivljenja.

To je mene, kot pisca, pritegnilo
pri Jimmyju Swaggartu.

Aleluja! Slava Bogu!

V�e� mi je bila glasba
v njegovi cerkvi.

Ma�a se je za�ela
z bobni in vau. Za�eli smo.

Po�nimo to
kot pri staromodnih taborih.

Iz ve� razlogov sem to dojel
kot zgodbo za "Rolling Stone".

Obstaja povezava z rokom,

saj je Jerry Lee Lewis
Swaggartov bratranec.

Mickey Gilley, kantri pevec,
je bil prav tako njegov bratranec.

Vsi so �iveli v mestecu
Faraday v Louisiani.

Prav, spomnimo se
starih �asov v Faradayu.

Ti trije mulci so se nau�ili
igrati klavir v mestni cerkvi.

Zelo malo na�inov je bilo,
kako pobegniti od vsega.

Eden na�in je bila glasba,
drugi pa vera.

Jerry Lee in Mickey Gilley
sta izbrala glasbo.

Jimmy je izbral vero,
a je obdr�al glasbeni element.

Njegov nastop me je malce
spominjal na njegova bratranca.

Toda njegove ma�e
so bile nekako ekstati�ne.

Prihajam brez greha, prina�am
odre�itev in svobodo tej dr�avi,

z voljo vsemogo�nega Boga.

Re�ete: "Jimmy Swaggart,
pridiga� milijonom ljudi,

ne bi smel biti tako �ustven.

Izgubil si dostojanstvo
in vljudnost."

Priznam, da sem.

A ko govorim o Jezusu Kristusu ...

On je �loveka dvignil iz sence,

uni�il vse verige in okove,

saj ko je zapustil grob,
sem ga jaz pospremil.

Ko je zapustil grob,
sem ga jaz pospremil.

Ko je zapustil grob, ga je
Jimmy Swaggart pospremil!

�e nikoli ni nih�e zbral tako
�tevil�nega televizijskega ob�instva

in te�ko je bilo predvideti
posledice tega fenomena.

�eprav je hotel evangelizirati
svet pred sodnim dnem, se je

povezal tudi s kr��ansko desnico,
ki je vsiljevala svoj dru�beni na�rt.

Homoseksualnost, ne�isto�a, ki se je
bom lotil in ki ne zahteva opisa.

Nekaj bom izjavil.
Homoseksualci niso geji,

temve� perverzne�i.

Danes obstaja skoraj 300
ogla�evanih zbirali��

za homoseksualce,
imenovanih "glory hole",

kjer skupine homoseksualcev
pod nehigienskimi pogoji

izvajajo oralni in analni seks
z ve� mo�kimi,

v�asih tudi po 16 hkrati,
zvijajo�ih se kot ka�e,

pod za��ito dr�ave in politikov.

Meni je bilo to duhovito, saj sem
predstavljal "Rolling Stone", ki je

podpiral vsa ta kulturna vpra�anja,
ki jim Swaggart nasprotuje.

V novinarskih krogih so menili,
da ne verjame v te stvari,

da to po�ne le
zaradi denarja in slave.

Jaz sem mislil, da morda verjame.

Morda do�ivlja neko dramo.

Zanimalo me je, �kandal pa mi je
dal prilo�nost, da napi�em zgodbo.

Skrivnost, ki je razjedala Swaggarta,

je bila ta, da je bil od desetega
leta su�enj spolnih perverzij.

Bog ga je izbral, da evangelizira
svet pred poslednjimi dnevi,

medtem pa je njegova du�a
izgubljala boj s satanom.

Mickey Gilley je pozneje rekel:

"Jimmy bil za naju kot Jezus,
ki je ponovno hodil po Zemlji,

a Jimmy ni bil pripravljen
na vlogo Jezusa."

Veste, kdaj sem prvi�
videla Swaggarta?

V motelu v Teksasu sem bila.

Prijateljici sem rekla: "Poglej tega
tipa, ki ves �as kro�i z avtom."

Pogledala sem in rekla:
"Pa to je Jimmy Swaggart."

Vstopila sem v avto, nakar me
je vpra�al, ali bi za deset dolarjev

slekla hla�e in mu pustila, da se
igra z mojo luliko in masturbira.

O�itno ga je pri seksu najbolj
zanimala izprijenost

in poni�evanje samega sebe.

Lahko bi imel ljubimko. Lahko
bi si privo��il elitno prostitutko,

saj je dnevno prejemal
po pol milijona dolarjev daritev.

Ljudje so mu po�iljali poro�ne
prstane, lastno po�tno �t. Je imel.

Bil je eden najvplivnej�ih
ljudi v dr�avi.

Toda obiskoval je depresivne
in uboge motele ob avtocesti

in iskal �enske, ki so se
ponujale na plasti�nih stolih.

�e razmislite o simboliki
Swaggartova �ivljenja,

vidite na enem ramenu hudi�a,
na drugem pa angela.

Delovalo je, kot da si je
�elel, da bi ga zalotili.

Moj Gospod in odre�itelj ...

Gre�il sem proti tebi, moj Gospod.

Rotim te, da s svojo milostjo

o�isti� in odstrani� vsak made�,

da izgine v pozabo.

9. aprila ga je njegova
cerkvena skupnost razre�ila.

Prepovedali so mu nastop
na dveh velikih kr��anskih TV-mre�ah.

�tudenti so zapustili njegov kolid�,

dav�na uprava pa je
preverjala njegove ra�une.

"V zgodovini zagotovo ni bolj
poni�ane osebe," je rekel

s svojim obi�ajnim
pridihom lastne pomembnosti.

S cerkvijo se je dogovoril,
da se bo malce pritajil,

a se ni mogel prisiliti v to.

�el sem na eno ma�o. Dvorane
so bile vedno do konca zapolnjene,

a po �kandalu
je pri�lo le malo ljudi.

Nek drug duhovnik je bil, a ga
je Swaggart ves �as prekinjal,

mu jemal mikrofon
in govoril v nejasnem jeziku.

Spominjalo me je na nek kult.

Ni ga bilo mo�no uti�ati.

Ljudje so stali v vrstah,
da bi mu darovali denar.

Stal sem v vrsti, nakar me
je objel, jaz pa sem rekel:

"Sem iz 'Rolling Stona'."
Rekel je: "'Rolling Stone'? Mojbog!"

Tip za mano je bil
zasebni preiskovalec,

ki mu je v roko porinil nalog.
Slabo jutro za Jimmyja Swaggarta.

Swaggartova sramota je malce
ustavila televizijske evangeliste.

�e vedno obstajajo, a niso
ve� niti pribli�no tako vplivni

in ne predstavljajo ve� take
nevarnosti kot ob koncu 80-ih,

ko je bil Jimmy Swaggart
na vrhuncu svoje mo�i.

Super mi je bilo v "Rolling Stonu".
Pisal sem o U2, Neilu Youngu ...

A takrat je bil hip hop najbolj
va�na in najvznemirljivej�a stvar.

Veliko ljudi je leta 1992 hip hop
smatralo za avtsajderski �anr.

In to je bilo noro, bilo je,
kot bi pisal o jazzu v �tiridesetih,

o bebopu v njegovem obdobju,
o rekonrolu v 60-ih.

Vedeli ste, da je to trenutno
najbolj �iva in ustvarjalna sila,

in videli ste, kako se
svet okoli vas spreminja.

Leto se je za�elo
z napihnjeno spornostjo

glede videospota Public Enemyja
za "By the Time I Get to Arizona".

V videospotu bend ubija politike,

ker niso hoteli razglasiti rojstnega
dne Martina L. Kinga za praznik.

Da sem jaz rasist,
da podpiram K. K. K ...

Nad vsem tem je tudi lebdel
duh izgredov v Los Angelesu.

Kandidat Bill Clinton je junija
napadel Sister Souljah

s citiranjem
vpra�ljive pobude k izgredom.

"Washington Postu"
je rekla, citiram:

"�e �rnci vsak dan
ubijajo �rnce,

zakaj ne bi �e malo
ubijali tudi belcev?"

Clintonov citat je bil
uporabljen zunaj konteksta.

Souljah je obto�il rasizma.

�e bi zmenjali besedi
"�rnec" in "belec",

bi izpadlo kot govor Davida Duka.

Demokratski kandidat Clinton
se ni odlo�il spopasti s te�avo,

temve� z mlado Afroameri�anko, ki je
visoko izobra�ena in slu�i skupnosti.

Ko so se za�eli izgredi v L. A.-ju,

so vsi pristopili
k hip hop skupnosti

in nas vpra�ali,
ali smo presene�eni.

Rekla sem: "Ne,
niti malo nisem presene�ena."

�lani tolp so razmi�ljali
"Zakaj ne bi ubijali belcev?"

Kar je bilo pri hip hopu
revolucionarno, je to,

da so le mulci, ki so ga
poslu�ali, vedeli za napetost

med policijo in �rnsko skupnostjo
v L. A.-ju pred izgredi,

in nih�e drug.

Ko sem delal za revijo, me je
razjezil uspeh skupine Nirvana.

Rekel sem: "Hudi�a,
tako mo�no si �elite rok bend,

da jih vklju�ite na naslovnico
�e po eni sami uspe�nici,

jaz pa Public Enemy ne smem
dati na naslovnico niti

po treh ali �tirih plo��ah,
ki so spremenile svet."

V 80-ih je bil hip hop vezan
na vzhodno obalo, New York.

Nih�e ni pisal o urbani
kulturi tolp v L. A.-ju,

nih�e ni pisal o nasilju
v Los Angelesu. Tega ni bilo.

Nato je za�el Ice�T snemati prve
plo��e, kot je "6 in the Mornin"'.

Bil sem na ulici.
Preprodajal sem.

Z ekipo smo pisali rime.
Gangsterske, o zlo�inu ...

Ko je pri�el hip hop, sem sku�al
rimati o zabavah in teh stvareh.

Prijatelji so mi govorili:
"Rimaj raje o nas."

Jaz sem odgovoril: "Toda to so
pesmi o zlo�inu, tega no�ete."

Vztrajali so, zato sem posnel
pesem "6 in the Mornin"'.

Ob 6h zjutraj policija mi trka,
z novimi supergami je �e dirka.

Pobegnil sem skozi okno kopalnice,
ni mi uspelo vzeti kaset iz spalnice.

Nor brez glasbe, a prost in vesel,
da bom na ulici svoje mesto imel.

Velik sve�enj denarja v �epu,
zlato okoli vrata in pi�tola ob pasu.

Iz sebe pravo po�ast sem naredil,
prisebnega me je le hip ohranil.

�ivljenje v mestu je te�ka naloga,
za policista vem le, da je nadloga.

S tem sem izumil to,
kar se imenuje "gangsta rap".

Plo��a "6 in the Mornin"'
je bila uspe�nica.

Presene�en sem bil.
Ljudem je bilo v�e�.

Z Ice�T-jem sva si bila blizu. Prva
velika zgodba, ki sem jo napisal,

je bila predstavitev
filma "New Jack City".

Medtem pa sva po�ela druge stvari.

Spomnim se, da sem ga
klical sredi izgredov v L. A.-ju.

Ne le, da si je do takrat
zgradil rapersko kariero,

�e je uresni�eval
svoje druge interese.

Nikoli ni tajil, da je tudi
obo�eval metalsko glasbo.

Rapal sem na odru in opazil,

da so ljudje pri hitrej�i
glasbi spro�ili "mosh pit".

"Mosh pit" je fascinanten.
Je to ples?

To je ogromna sprostitev energije,
norenje mo�kega testosterona.

Domislil sem se
ustanoviti rok bend.

Vklju�il sem prijatelja iz benda,
Ernieja C. -ja, kitarista.

Poklical sem Moosemana, ki je
dilal, a je tudi igral bas kitaro,

in Beatmaster V. -ja, ki je dilal
travo, a je tudi igral bobne.

Ustanovili bomo bend Body Count.

Me�ali bomo glasbo skupin Suicidal
Tendencies, Slayer in Black Sabbath.

�lo bo za hitro in zlo glasbo.

Body Count je bil
takrat le koncept.

Nismo �e posneli plo��e,
igrali smo po picerijah.

Najbolj nor �lan
je bil Beatmaster V.

Govorili smo, da je z eno nogo
v zaporu, z drugo na olupku banane.

Enkrat sem vstopil
v gara�o in si pel "Psycho Killer".

Rekel je: "Rabimo morilca policajev."
Nato je govoril o ravnanju policajev,

o tem, kako pretepajo ljudi,
kako so ustrelili otroka

Policijska brutalnost.
Za�el sem premlevati idejo.

Kaj �e po�i? Kaj �e policijsko
nasilje nekoga porine �ez rob?

Zatorej sem pesem "Psycho Killer"
spremenil v "Cop Killer".

Ta plo��a je posve�ena
mojim prijateljem policistom.

Vsem policistom, ki so
koga kadarkoli izkoristili,

pretepli ali u�alili, vsakemu
od teh policijskih govna�ev

Te pesjane bi najraje zvlekel
v parkiri��e in jih ustrelil v obraz.

Plo��a je bila na tr�i��u eno leto,

preden je pritegnila pozornost
Policijske bratov��ine iz Austina.

Teksa�ka policija zahteva, da "Time
Warner" ne prodaja Ice�T-jeve plo��e.

Poziva k hladnokrvnemu ubijanju.

Pozivam vse Ameri�ane,
da to obsodijo.

Protestu proti plo��i se je
pridru�il tudi Charlton Heston.

"Umrite, umrite, umrite, svinje.

Morilec policistov,
vem, da dru�ina trpi."

Gre v uho, kajne?

Za policijo je bila to
odli�na politi�na poteza,

saj je bila policija takrat
oblegana, kot danes.

Vsi so se zbrali okoli mene.

Pozornost so preusmerili
pro� od sebe in izkoristili mene.

Ko je ta zgodba iz�la,
sem Jannu rekel:

"Poslu�aj, en klic in lahko se
grem pogovorit s tem tipom."

"The Source" je bila
takrat hip hop biblija.

Rekli so mi, da moram
dati ekskluziven intervju.

Rekel sem:
"Niste vi vir, jaz sem vir.

Vi le poro�ate o viru." Pri
"Rolling Stonu" so bili prijazni.

Alan je bil moj prijatelj.
Dobro ponudbo mi je dal.

Mislil sem si, da lahko grem
k "The Sourceu" kadarkoli ho�em,

zato sem pristal na intervju
z revijo "Rolling Stone".

�e pustiva ob strani pravosodje,
misli�, da ta plo��a obsoja, slavi

ali predstavlja pravo gro�njo?

Ne. Jaz sem napisal plo��o
o enem tipu, ki ga poznam.

Zbudil sem se s podobnim
ob�utkom, a se nisem zlomil.

Ko sem to videl na TV-ju, sem hotel
oditi tja, kakor mnogo drugih.

Rekli so mi, da ne morem pisati
o tem, saj bom nekoga u�alil.

Nisem vedel, da bo to naslovnica.
Fotografiral me je Mark Seliger.

Domislil se je tega, da bi
bil oble�en v policijsko uniformo.

Rekel sem: "Kaj?"

"Ne, to je najhuj�a no�na
mora rasisti�nega policista.

Da bi ga ti ustavil
in bi ti imel pendrek."

In tako je bilo.
Veliko ljudi je razjezilo.

Veste, ko ste �rni umetnik ...

Veliko ljudi meni,
da raperji niso umetniki.

Vse jemljejo dobesedno. Mislijo,
da nimamo trohice inteligence.

Vse to je del tega rasizma.

Plo��o so ozna�ili za rap plo��o.

Toda ni, rok album je.

�e bi rekli, da je rok,
bi nekateri rekli:

"No, jaz maram Fleetwood Mac.
Morda je to kot rok iz 60-ih."

Ker pa so rekli, da je rap, to
pomeni, da �rnci spet nakladajo.

To je postala te�ava.

Jaz sem se bolj poglobil.

�rnski bes sem
predstavil belski mladini.

In ko vam uspe dose�i,
da dvignejo svoje bele pesti

in pojejo o isti nepravi�nosti,
no, to je strah.

Strah se prenese na na�e otroke.

Ko o�e re�e, da se �rnuhi
spet nekaj repen�ijo,

mu h�i odgovori: "To niso �rnuhi,
o�ka. In repen�ijo se z razlogom."

Nau�il sem se, da imate
pravico re�i, kar ho�ete,

drugi pa se imajo pravico jeziti.

�e se spravljamo nad geje, se
moramo pripraviti na gnev gejev,

�e napadem �enske ...
Imajo to pravico.

Ne more� punci re�i: "Seksal sem
s tvojo sestro. Svoboda govora!"

Ja, svoboda govora, toda ....

Zmotno sem mislil, da smem
peti o �emerkoli brez posledic.

Ice�T-jeva velika
kriti�arka je Tipper Gore,

osnovalka PMRC-ja,
ki se �e leta bori proti,

po njihovem mnenju, slabega
vpliva dana�nje glasbe na otroke.

Svoboda govora omogo�a
petje o posilstvu in rasizmu,

a mi se imamo pravico upreti
temu in opozoriti star�e, da se

to prodaja otrokom pri starosti,
ko si oblikujejo svoja mnenja.

Mislim, da v tej situaciji
ni nih�e pri�akoval,

da bo Ice�T
tako enakovreden nasprotnik.

Povem vam, za kaj gre. Sovra�niki
glasbe dolivajo olje na ogenj.

Ko mama vpra�a otroka: "Si
poslu�al Ice�T-ja?," to je to.

Rokenrol mora vedno imeti
sovra�nike, sicer ne obstaja.

Zapletli so se z nekom,
ki je vedno pripravljen na debate,

ki je vedno za izzive.

Tipper je bila zelo glasna,

toda, �e ste opazili, med
Clintonovo in Gorovo kampanjo

se ni ve� oglasila.

Nekdo ji je ukazal, naj mol�i.
"Potrebujemo glasove mladih,

zato mol�i."

Tipper najbr� zdaj kupuje �evlje.
Ne vem, kje je,

a vsekakor ni� ne sporo�a.

Ona ni bila kul, onadva pa sta
se predstavljala kot kul fanta.

Clinton je bil prvi predstavnik "baby
boom" generacije, ki je kandidiral

za predsednika,
in prvi demokrat po dolgem �asu.

Seveda me je to zelo zanimalo.

Mislil sem, da je to popolna
tema za "Rolling Stone",

ki je tej generaciji
veliko pomenil

zaradi glasbe, o kateri smo pisali,
zaradi stvari, o katerih so brali,

in zaradi moralnih kampanj,
pri katerih smo sodelovali.

Prvi� smo ga intervjuvali
v Little Rocku, med kampanjo.

Intervjuvali smo ga jaz, Hunter,

P. J. O'Rourke in Bill Greider.
Vrhunski politi�ni tim.

Bil sem urednik
v "Washington Postu".

Hunter mi je rekel, da se je
neke no�i spomnil name, ko je lulal,

in to me je navdihnilo k temu,
da sem spremenil kariero.

V "Rolling Stonu" se ne pogovarjate
s svojim profesorjem angle��ine,

temve� z ljudmi, ki so brali
to revijo. To je bilo osvobajajo�e.

Jann Wenner je bil mulec, ki je bil
nor na rok, zato je ustanovil revijo.

Intervjuval je bodo�ega
predsednika ZDA

v dokaj �udni skupini ljudi.

Prej�nji ve�er smo preve� spili,
zjutraj pa zgodaj vstali.

Vse se je odvijalo
v "Dough's Cafeju",

kjer so jedli ter pili
vsi novinarji in ljudje iz kampanje.

Jann je obo�eval Clintonove,

a tudi Hunter je bil navdu�en.

Clintonu je dal nekaj vrhunskih
francoskih ustnikov za saksofon.

Mislim, da smo
na pravi strani zgodovine.

Mislim, da je �as, da Amerika
temeljno spremeni svojo politiko.

Hunter je imel svoja vpra�anja
o zakonih glede oro�ja in droge.

Clinton je hotel jasno sporo�iti,

da ni klasi�ni liberalec,
ki se zavzema za kajenje trave.

Hunter je bil u�aljen.

Vstal je in se 15 minut
pozneje vrnil s pija�o.

Po tem ni ve� postavljal vpra�anj.

Kot bi bil intervju zanj
zaklju�en. Videl je, kak�en je.

Nato pa je P. J. O'Rourke,
ostroumni desni�ar,

sedel za mizo
z ogromno ideolo�kimi vpra�anji.

Sprememba je v�asih
zelo konservativna stvar.

Tako ohrani� vredne stvari,
upam, da tako mislijo tudi Ameri�ani.

Clinton ga je vrtel okoli prsta.

Vse je bilo odvisno
od mene in Janna Wennerja.

Jaz pa sem se zapletel
v trapasto razpravo s Clintonom.

Vedel je, kaj godi mojemu egu.

Spra�eval je o stvareh,
za katere mnogi �e niso sli�ali.

To je bilo �udovito.
�Zelo ste pametni. Hvala, Hunter.

Jann, P. J. In Hunter
so malce mlaj�i.

Mislili so, da bodo spremenili
dr�avo, morda tudi svet,

jaz pa nisem delil njihovega
pogleda, ker sem malo starej�i.

Zdaj vemo, da je njegov najljub�i
�lan Beatlov Paul McCartney,

da je volil za suhljatega
Elvisa in da si grize nohte.

Ti si manj navdu�en
kot si bil pred intervjujem?

Ne bom sodeloval v njegovi
kampanji. Naj to po�no drugi.

Je to dobro ali slabo za Billa?

Med Vietnamsko vojno
in Nixonovim obdobjem

so mladinsko kulturo dodobra
poteptali, a rok je prevladal.

Prvi� po letu 1982

Lindsey Buckingham, Mick
Fleetwood, Christine McVie,

John McVie in Stevie
Nicks! Fleetwood Mac!

Na�a generacija je prevzemala oblast.

Vsi smo bili oblikovani na enak
na�in: Pravi�nost, enakost

in globoka vera v Ameriko.

To so ideali moje generacije.

Mo�no sem ju podpiral kot vodji,

ki sku�ata podpreti
principe in vrednote te generacije

v te�kem polo�aju prepletanja
svetovnih sil in interesov.

Tudi jaz sem delil ta optimizem
glede Clintonovega potenciala.

Ob�alujem le to,
da sem se prepo�asi odzval,

in s tem mislim mesece
in ne leta,

da bi napisal, kar sem
videl v Washingtonu.

Clinton je zapostavljal
organizirano delo in delavski razred.

To se je zgodilo dobesedno
v prvem letu mandata.

To je bila izdaja vrednot, ki jih
je prikazoval kot mladi kandidat.

Vsak dan se moram
opomniti, da to po�nem zanje.

Clinton je hitro
naredil nekaj potez ...

�ivjo, dru��ina.

Ki so njegove ljudi
poslale v nebesa,

a so bile nepomembne,
v�asih tudi zavajajo�e.

Mislim, da smo veliko dosegli
zaradi novega pristopa,

morda tudi zaradi
na�e vzvi�enosti.

Lahko bi rekli
nadutosti. �Seveda. �Ja.

Na za�etku mandata
je dosegel nekaj velikih zmag.

Bill Greider je �el intervjuvat
Clintona v Okrogli pisarni.

Razumeti morate,
da je bil Clinton zapeljivec.

Znal je ugoditi ljudem,
znal jim je laskati.

Kje je Hunter Thompson, ko ga
potrebuje�? Morda prav zdaj kadi.

Med drugimi stvarmi ...
�Morda pa j� pomfrit.

Odli�en je v tem.
Toda jaz sem novinar.

Kljub vsemu sem novinar.

Optimisti�en sem. Mislim,
da se bodo rezultati vrstili,

stvari se bodo spreminjale
in za ljudi bo bolje.

Spomnil sem se, da ga
moram �e nekaj vpra�ati.

Zjutraj me je poklical
nek zelo nejevoljen mo�akar

in mi rekel: "Vpra�aj ga,
za kaj je pripravljen umreti."

Na samem koncu, ko sva
se �e vstajala s stolov,

sem ga vpra�al, kaj mu je
pri srcu in za kaj bi umrl.

Preprosto ponorel je.

Boril sem se za ve� stvari in bolj od
kateregakoli predsednika v 20 letih,

a liberalnih medijev to ne zanima.
Dovolj mi je. Vstavi to v �lanek.

Mislil je, da je preslepil
mene in �e posebej Janna.

Toda to je bil znak,
da me ni uspel zavesti.

Nikomur ni mar,
da se borim in krvavim.

Zato ni�vredne�i, lenuhi, negativni
ljudje in desni�arji vsaki� zmagajo.

Zaradi na�ina, na katerega ljudje kot
si ti, zasli�ujejo take, kot sem jaz.

Prepiral sem se �e
z veliko besnimi politiki.

Njegov ton in nastop
sta bila bolj osebna.

�al mi je, da tega ne znam izraziti,
a nisem imel veliko pomo�i.

Hvala vam.

Mislim, da je bil Bill
dobronameren �lovek.

Kot predsednik
je imel svoje slabosti

in kot oseba je bil
malce nediscipliniran.

Toda v politiki
in v �ivljenju morate sprejeti,

da ne bo vse lepo in tako,
kot ste si zamislili.

Zavedel sem ljudi,
med njimi tudi lastno �eno.

Zato mi je zelo �al.

Re�em lahko, da je to
splet ve� dejstev.

Prvi�, za��ititi sem se hotel pred
sramoto zaradi svojega dejanja.

Prav tako sem
hotel za��ititi svojo dru�ino.

Res sem imel nespodoben
odnos z gd�. Lewinsky

in to ni bilo prav.

Mar moramo nadaljevati
z nadaljnjimi obto�bami?

Ustavimo to inkvizicijo.

Spomnim se, da z Jannom
nisva enako gledala na to zgodbo.

V tej posebni izdaji smo
zbrali veliko glasov iz na�e kulture,

ki se obra�ajo
na kongres in medije.

Menil sem, da demokrati
prehitro odpu��ajo,

vklju�no z �enskami,
ki so se ozna�ile za feministke.

Napisal sem oster �lanek,
v katerem sem izjavil,

da ljudje z levice prena�ajo
stvari, ki jih ne bi smeli.

To je bil del tiste
eksplozije v Beli hi�i,

saj sem na to meril
s tistim svojim vpra�anjem.

On pa je vedel, da se prodaja.

"Obto�nica za Clintona"

Izkrivljanja, ki se jih
obe stranki vedno in namerno

otreseta,
so razjezile volilno telo.

Tega niso ve� prenesli.

V oddaljenem demografskem
odmevu "baby boom" generacije

so ameri�ki najstniki
dosegli tako kriti�no maso,

da so prisilili kulturno industrijo,
da jim ustre�e.

Dobrodo�li v novo
obdobje nastnikov.

Dobro pojejo in �edni so.
Obo�ujem jih.

Najstni�ki pop je postal
fenomen ob koncu devetdesetih.

Bomo pisali o Britney,
NS YNC-u in Backstreet Boysih?

Vsaka generacija misli,
da se je revija prodala,

ker so na naslovnicah
trenutno priljubljeni ljudje,

ne pa tisti, ki so bili
priljubljeni med njihovim obdobjem.

V 90-ih ne bomo promovirali G. Slick,
ker je bila priljubljena leta 1974.

Glede izbora naslovnice
je veliko mnenj.

Zanima nas to,
kar se bo najbolje prodajalo.

Spet do�ivljam svojo mladost
in delim to z njo.

Pri�el sem navkljub
zlomljeni nogi,

saj to dober star�
naredi za svojega otroka.

Niti malo me ni sram tega, koliko
smo pisali o teh pop zvezdah.

Pomisliti morate na to,
kako najstniki razmi�ljajo,

in dojeti, kaj spreminja
njihove vrednote in prepri�anja.

To je pomembno vedeti, saj bo
ta mlada Amerika hitro odrastla.

Ko so me pri "Rolling Stonu"
vpra�ali, ali bi pisal o Britney,

sem takoj privolil, nato pa sem
punco vpra�al, kdo je B. Spears.

Plesati sam za�ela
pri treh letih.

Te�ko je.

Imela je trdno postavljeno
jedro za industrijo zabave.

To je punca, ki se je v �oli
udele�ila tekmovanja talentov

in vse navdu�ila
s svojo razli�ico jutri�njega dne.

Obo�ujem Louisiano.

Britney Jean Spears
je bila zlati otrok.

Zvezda generacije, ki je vdahnila
�ivljenje ogro�eni industriji.

Najprej spletna stran,
nato e-po�ta, nato pa

tel. Linija, ki so jo ogla�evali
na sto tiso�ih razglednicah.

Leta 1998 je Spears nastopila
v 26 trgovskih sredi��ih po dr�avi.

To me je spomnilo na petdeseta,

ko so Frankie Avalon,
Annette Funicello in druge zvezde

pele pesmi o ljubezni
med fantom in dekletom.

Britney, ki sem jo jaz spoznal,
je imela zelo nedol�no osebnost.

Ko je govorila o fotografiranju,
je mislila, da bi se bila dobra ideja

oble�i v staromodna obla�ila
v nekem predvojnem okolju.

Ko pa jo je David LaChapelle
fotografiral v pode�elski Louisiani,

je bila njegova vizija ameri�ke
sr�ice bli�e J. Foster v "Taksistu".

Podobna je bila
pop zvezdam iz petdesetih,

vendar je bil 1999 temu dodan
slog zvezde mehke pornografije.

To je bilo nazadujo�e,
a v skladu s slogom tega obdobja,

kar dokazuje, da ta generacija
deluje na oba na�ina.

�udilo me je to ... Najslavnej�e
naslovnice so bile tista z Dylanom,

pa tista z Bushem,
Jimijem Hendrixom ...

Toda ljudje so razmi�ljali
in govorili o tem.

Veliko se je govorilo, da je Britney
igra�a mo�ke ma�inerije

in da ona ni genij,
zaslu�en za ta fenomen.

Toda dejstvo je, da je
za "Toxic" dobila grammyja.

Na odru je bila kot vodja napada.

Nikoli ni padla iz ritma.

Toda vidim jo kot tragedijo
zvezdni�ke kulture

in tragedijo slave.

Iz pepela Britney Spears

so se kot feniksi povzdignile
Rihanna, Katy Perry in Beyonce.

Razprava je tekla med mened�erji,

producenti in pop zvezdami,
kako bi se izognili temu

No�e� iti tako dale�, da kon�a�
na naslovnici iz napa�nih razlogov.

Vanessa Grigoriar ... Grigoriadis.

Oprosti, vedel sem,
da se bom zmotil.

Napisala je naslovno zgodbo
o Britney za "Rolling Stone".

Pisala si, da se je enkrat znesla
nad obo�evalko in blagajni�arko.

Povej mi to zgodbo
v nekaj stavkih.

21. februar 2008.

Pop zvezda v nakupovalnem
sredi��u vas bo vedno osre�ila.

Ljudje v nak. Sredi��u "Westfield
Topanga" �ivijo v stvarnem svetu,

toda po prihodu Britney
Spears se �e hihitajo in smejijo,

raz�irjajo svojo skrivnost
prek mobilnikov,

medtem ko se Britney mudi
proti butiku "etsy Johnson.

Britney spremljajo ritmi
"Pictues of You" skupine The Cure

v ro�natem butiku brez zraka.

Vodje sku�ajo ohraniti red,
a Britney spremlja vse ve�ja skupina.

Dohitijo jo punce. Ena spektakularno
pade s svojimi visokimi petkami.

Zbrala je pogum, da je vstala
in potrepljala Britney po rami.

"Tudi jaz sem z Juga," je zamomljala.

"Bi se lahko slikala s tabo
za svojo sestrico?"

Britney jo je pogledala
globoko v o�i,

ustnice so ji trzale od jeze.

"Ne vem, kdo misli�, da sem,
mrha, a nisem taka oseba."

Na �alost se je zlomila
sredi vrhunca kulture paparacev.

Napadli so me, �e� da sem
bila preve� groba do nje.

�e pomislim, najbr� sem bila.

�e je kaj postalo jasno
po Britneyjevem zlomu,

najve�jemu javnemu
zlomu katerekoli zvezde,

je to, da no�e biti povezana
s podobo, kot jo ima o njej svet.

Ona ni pridna punca,
ni ameri�ko ljubko dekle.

Je mo�virnata po�ast,
ki kadi, si ne lakira nohtov

in se no�e fotografirati
za sestro neke obo�evalke.

Popolna ameri�ka zvezda,
ki propada.

Kot predsedniku Bushu
je tudi njej vseeno za vse.

Toda za njo nam vsaj ne bo treba
vse �ivljenje popravljati �kode.

Ko sem se pridru�il reviji, me je
�okiralo, kako jo ljudje dojemajo.

Gost sem bil na CNN-u
in mi je voditelj rekel:

"'Rolling Stone'? Mislil sem,
da pi�ejo le o glasbi."

Tak�en ugled je imela revija.

Ljudje niso vedeli
za O'Rourka in Thompsona,

pozabili so na tradicijo revije
na politi�ni sceni,

tudi novinarji.

Jann se je takrat
odlo�il povrniti ugled

primarnega vira
kakovostnega politi�nega novinarstva.

Revija je intervjuvala vsakega
predsednika, ki ga je lahko.

Tudi Busha bi, �e bi privolil.

Obama je pri�el
na zgodovinski na�in.

To je bil prvi primer,
da se je revija odlo�ila

podpreti kandidata za predsednika
�e pred prvotnimi volitvami.

To je bilo obdobje vojne v Iraku,
gospodarske krize 2007 in 2008 ...

Vro�ih politi�nih tem ni manjkalo.

Poleg tega je bilo veliko zgodb,
o katerih niso pisali, kot bi morali.

Ve� mesecev sem lobiral, da bi
mi pustili pisati o Afganistanu.

Afganistan je bil
takrat neopa�en.

Prepri�an sem bil, da se lahko
nekako vrnemo v Afganistan.

Nato smo spoznali
Michaela Hastingsa.

No�em pametovati, �eprav je to
v�asih kar te�ko. Oprostite.

"Newsweek" je iz mojih zgodb
izlo�il najbolj zanimive stvari.

Predstavili so novice,
ne pa tudi komentarje,

tisto, kar ljudje govorijo,
po�no, kako je biti tam,

vse te fascinantne podrobnosti.

Ko sem od�el od tam, sem
hotel zajeti vse te podrobnosti.

Michael se je navdu�eval nad
Hunterjem S. Thompsonom

in �okantnim novinarstvom. �e psu
je dal ime po njegovem slogu pisanja.

�e od nekdaj je hotel
pisati za "Rolling Stone".

"Rolling Stone" je
rokenrol slog novinarstva.

Ni nobenih omejitev. Podri
vrata, vrzi noter ro�no bombo

in prika�i silovito novinarstvo.

Predati je hotel pet �lankov.

Eden od njih je bil profil
generala McChrystala,

poveljnika sil v Afganistanu.

Takrat ni imel pojma,
kako bo sploh imel dostop.

Michael je mislil, da ne bo nikoli
sre�al generala, da ga bo zavrnil.

Rekel sem mu: "Pokli�i ga,
morda te �aka presene�enje."

"Rolling Stone" je takrat
imel dostop do vojske

iz preprostega razloga. Vojska je
hotela nova�iti na�e bralce.

Poklical je McChrystalove ljudi,
in glej ga zlomka, rekli so mu,

naj pride in da bo dobil dostop.

Generali obi�ajno mol�ijo,

njihovi pomo�niki pa vam
nikoli ne dajo ni� koristnega.

Zelo �udno je bilo,
saj sicer ni tako.

V karieri ni �e nikoli
do�ivel �esa podobnega.

Bilo je kot v "Skoraj popularni",
a z generalom, ki je rok zvezda.

McChrystal je divji upornik,
poveljnik jedijev.

S seboj je vedno
imel svoje oro�je "nunchaku"

z vgraviranim imenom
in �tirimi zvezdicami.

Pogosto je citiral Brucea Leeja.

"Fantje obo�ujejo McChrystala,"
je napisal nek britanski novinar.

Ve�krat je �el na no�ne misije
brez spremstva.

Znajdete se sredi ni�esar
in nekdo poklekne poleg vas.

Vpra�ate se: "Kdo je to, hudi�a?"
A to je bil sam Stan McChrystal.

Pariz je McChrystalu najbr�
�e najmanj ljubo mesto na svetu.

�etrtek zve�er, sredi aprila ...
Poveljnik vseh Natovih sil

je bival v apartmaju
hotela "Westminster".

Pri�el je prepri�ati zaveznike
v svojo novo strategijo

in ohraniti iluzijo, da sploh
imamo zaveznike.

Zavra�al je
protiteroristi�no strategijo,

ki jo je zagovarjal podpredsednik
Joe Biden, kot kratkovidno

in rekel, da bo dr�avo
privedla do Kaosistana.

Bral je s svojih listi�ev,
medtem pa je

njegovo osebje razmi�ljalo,
kako osme�iti podpredsednika.

"Biden," je predlagal svetovalec,
"Ste rekli pa-pa?"

McChrystal je v zasebnosti rad
�alil Obamine diplomate.

Eden od pomo�nikov generala Jima
Jonesa, veterana hladne vojne,

ga je ozna�il za klovna,
ki je ostal ujet v letu 1985.

�e v uvodu je bilo jasno,
da zmerjajo Joeja Bidena

in da odkrito izra�ajo prezir do
predsednika in vrhovnega poveljstva.

Michael pravi, da je bil prepri�an,
da je McChrystal nedotakljiv

in da se mu ne more ni� zgoditi.

Svetovna policija! Na tla!

Poveljstvo je sestavljeno
iz morilcev, vohunov,

genijev, domoljubov
in popolnih norcev.

Izgubil si!

V �ali so se klicali "Ameri�ki tim".

Ponosni so bili na svoj zanos
in nespo�tovanje avtoritete.

Ameri�ki tim je prispel v Kabul
in se odlo�il spremeniti kulturo.

General je prepovedal
alkohol v taboru,

zavrgel je tudi "Burger King"
in druge simbole ameri�kega obilja.

Sam McChrystal ima nor tempo.
To je zanj sprostitev ob 4.30.

V enem mesecu sem ga
le enkrat videl, da bi jedel,

kar je pogosto za skoraj
vsak medijski profil.

Na dan poje le en obrok, saj
se po�uti len, ko poje preve�.

Ima� tisto, kar je potrebno,
in razume�, da ne potrebuje� ve�.

Seveda pogre�a� dru�ino,
a vse drugo je popolno.

Okoli njega se je ustvarila
nad�love�ka zgodba.

Kot da bi to, da mu ni
treba jesti ali spati,

nakazovalo na to, da lahko
lastnoro�no dobi celotno vojno.

McChrystal je podiral "status quo".

Ni dovolil gledanja
"Foxovih" novic.

Ni bil tipi�ni
republikanski general

in Michaela je to fasciniralo.

Mike Flynn, �ef
generalove obve��evalne slu�be,

mu je bil prav tako zanimiv.

Veliko ljudi je tem vojnam posvetilo
�ivljenja in s tem veliko izgubilo.

Mislim, da so imeli na nekem
nivoju podobno miselnost,

a v kon�nici je vsekakor
sku�al biti iskren.

�util je odgovornost, da mora
bralcem predstaviti resnico.

Po devetih letih so bili talibani
preprosto preve� dobro vkopani

za odprt napad ameri�ke vojske.

Predsednik Obama se je z
razlogom izogibal besedi "zmaga",

ko je govoril o Afganistanu.

Zdelo se je,
da ni mo�no zmagati,

niti pod poveljstvom
Stanleyja McChrystala.

Spomnim se, da sem pri�el
v uredni�tvo in rekel:

"Mislim, da bo ta zgodba
pritegnila pozornost."

Niso me resno jemali. Odzivi
so bili: "Res? No, super."

Toda pomembnost te zgodbe
so prepoznali �ele, ko je iz�la.

"Rolling Stone" povzro�a te�ave.
Vodilni general blati predsednika,

blati veleposlanika, vodjo ...

Zgodba bi morala iziti v sredo
zjutraj. V torek ob 4h je zazvonilo.

Poklical me je urednik
"Morning Joeja" in rekel:

"Zgodba je pricurljala do poveljstva.
Predsednik je zamenjal McChrystala."

Zgodba ga je stala polo�aja,
�e preden je bila objavljena.

Vedenje, ki je bilo opisano
v nedavno objavljenem �lanku,

ni v skladu s standardi, ki jih mora
glavni poveljnik spo�tovati.

To spodkopava civilni nadzor
vojske, bistvo demokratskega sistema.

Borila se je Bela hi�a,
boril se je "State Department",

Mo�je so odprto govorili
o tem v Afganistanu,

a nih�e ni povedal
ni�esar konkretnega.

Ogromno odzivov
ni pri�lo iz Pentagona,

temve� od drugih novinarjev,
ki so napadli zgodbo in govorili:

"To ni resnica, Michael je
to sli�al neuradno

in z objavo prekr�il dogovor."

Bil je izdajalec v orlovem gnezdu.

Zaradi njega so zamenjali vojaka,
ki je velikokrat tvegal �ivljenje ...

"Rolling Stone" trdi, da je pokazal
zapise generalu. Verjame�?

Poznam Wennerja. �e to trdi,
potem je najbr� resnica.

Verjamem mu.

Prekr�il je nenapisano pravilo,
da se mora poveljnike poveli�evati,

a ker je o vsem poro�al
iskreno, so se vsi spravili nadenj.

Hastingsu je rekel,
da pravila niso bila dolo�ena.

Zame to ni preve� smiselno.

Poznam te ljudi.
Nikoli niso namerno ranljivi.

Meni zadeva smrdi.
Ne verjamem temu.

Ni �lo zato, da so oni igrali
po pravilih, mi pa ne

Stvar je v tem, da so oni
o tem poro�ali vsak dan,

vsak dan so morali
sprejemati odlo�itve o stvareh,

ki so jih videli in sli�ali.

Jih bo odlo�itev, da jih objavijo,
stala dostopa do informacij?

Razo�aralo me je to,
da so napadli Michaela,

ker je Michael
poro�al na druga�en na�in.

To je razkrilo
te izjemno prijateljske zveze,

ki so jih mnogi moji sodelavci
vzpostavili z vplivnimi osebami,

in to, koliko cenijo te zveze.

Kritika je bila, "Ta tip je pisal
o tistem, kar je sli�al in videl.

Po�akaj malo, to se ne sme."

Ta zgodba je bila najve�ja zgodba,
kadarkoli objavljena na spletu,

saj je bila zgodovinsko delo.

To predano novinarstvo,
to poglobljeno novinarstvo ...

Ljudje �e vedno hrepenijo po tem.

Zgodaj zjutraj 18. junija 2013

je Michael Hastings umrl
v prometni nesre�i v L. A.-ju.

Prijatelj se spominja: "�eljo je imel
vsakega prisiliti, da se zbudi

in ugotovi vrednost
svojega �ivljenja.

Vedno je iskal te�ke teme,
vedno je iskal resnico

in vse to je zlil na stran."

Prvi sestanek,
ki sem se ga udele�ila,

je bil sestanek o zamislih
za zgodbe, vodil pa ga je Jann.

Bila sem edina �enska za mizo

in razmi�ljala o temah,
ki bi lahko bile pomembne.

Stopnja nasilja nad �enskami
je bila takrat povsem neznana

in ljudem sem nameravala
prikazati, kaj je to posilstvo,

kaj se dogaja
pri samem dejanju posilstva,

da ta najbolj cenjen
odnos med dvema osebama

spremeni v najhuj�o stvar.

Mislila sem,
da bi vzeli primer posilstva

in s podrobnim opisom
ljudi prebudili.

Pripovedovala sem jim zgodbo
�iv�na sem bila. Nato je nekdo rekel:

"Kaj pa, �e se sprosti� in u�iva�?
Potem to ne bi bilo posilstvo."

Nadaljevala sem z razlago,
kako bi osnovala zgodbo,

kako bi zlila misli na papir, a �e
vedno sem bila dele�na posmeha.

Obrnila sem se k Jannu,
ki pa me je pozorno spremljal.

Ni se smejal.
Resno me je jemal.

Jackie je nagnila plasti�ni
kozarec, naredila grimaso

in diskretno polila pun� po tleh.

Brucka z univerze
v Virginiji ni pila alkohola,

a ni hotela izpasti
kot zadrte� na prvem �uru.

Nasmehnila se je svojemu
spremljevalcu, recimo mu Drew,

in tudi on jo je zapeljivo pogledal.
Za roko ga je prijela, on pa ju je

odvedel iz sobe in po stopnicah.
Drew je Jackie odpeljal v spalnico.

V sobi je bila �ista tema.
Jackie je za�ela kri�ati.

"Mol�i!" se je oglasil mo�ki glas.
Nekdo se je s telesom pognal vanjo

in oba podrl na stekleno mizo.

Na njej je bila neka te�ka oseba,
nekdo pa ji je kle�al na laseh.

Dr�ali so jo za roke, okoli sebe pa
je sli�ala vznemirjene mo�ke glasove.

Nekdo je rekel: "Zgrabi jo za nogo."

Jackie je takrat dojela,
da jo bodo posilili.

Pritegnejo me zgodbe o ljudeh,
ki po�no slabe stvari,

ali ljudeh, ki so
do�iveli slabe stvari.

�e posebej me fascinirajo
ljudje, ki zavedejo druge.

Po drugi strani me zanimajo
posledice teh slabih stvari,

to, kar se dogaja
ljudem, ki to do�ivijo.

Sabrina je bila za "Rolling
Stone" zelo pomembna.

Zanesljiva je bila. Sprejela je
veliko te�kih zgodb in blestela.

Grozljiva zgodba o skupinskem
posilstvu na univerzi v Virginiji

je spet spro�ila napetost
pri vpra�anju posilstev na kampusih.

Ta primer je spro�il
nove preiskave

in vpra�anja, kako se univerze
odzovejo pri takih primerih

in ali jih zatajijo.

Zgodba je bila
objavljena v "Rolling Stonu".

�lo je za izpoved brucke
s psevdonimom Jackie.

�lanek je iz�el
in vse dvignil na noge.

Pritegnil je veliko pozornosti.

Mislili smo, "super, spro�ili
smo nove preiskave glede tega."

Res pomembna objava.

Sabrina, hvala za obisk.
Najprej, kako je ta oseba?

Je v teku preiskava?
Kak�na je situacija?

Jackie je zaradi zlorabe
�e vedno globoko travmatizirana.

Veseli jo, da je
spregovorila o tem.

Te�ko ji je bilo spregovoriti,

saj je naletela na kritike, prav tako
pa so jo sku�ali odvrniti od tega.

�ez nekaj dni me je
avtorica poklicala v solzah

in rekla, da ne verjame ve�
svojemu viru. To je bil hud udarec.

Vse se je za�elo podirati.

"Rolling Stone" je pred dvema
tednoma objavil ta naslov.

Danes so zgodbo zavrgli.

Odgovorni urednik
je bralcem sporo�il:

"V Jackiejini izjavi
so nepravilnosti

in sklenili smo, da ji
ne bi smeli zaupati."

Velik del mojega posla
je bilo oceniti osebnosti

in ugotoviti, kako
iz nekoga izvle�i �e najve�.

To so bili na�i najbolj�i pisci,
nisem imel razloga za dvom.

Morda bi moral, a nisem.

Sabrina R. Erdely ni govorila
z domnevnim napadalcem.

Jackie jo je to prosila
iz strahu pred ma��evanjem.

Imate punco, ki vam re�e,
da se boji ma��evanja bratov��ine,

vi pa ste prepri�ani,
da so jo skupinsko posilili.

Prav tako pa so v desetih letih,
ki sem jih pre�ivela pri reviji,

bili glavni le mo�ki.

Kot sodobni mo�ki, ki vodijo
protiavtoritativno revijo,

niso hoteli dvomiti o izjavah �ensk
glede primerov posilstev.

Predstavniki bratov��ine
so izjavili,

da na sporni vikend
niso priredili zabave

in da posilstva niso del obreda
iniciacije, kot trdi Jackie.

"Washington Post" je napisal, da
prijatelji dvomijo v njeno izjavo.

V zadnjih 50-ih letih se �e
ni zgodilo ni� podobnega.

Uredniki so priznali enega
najhuj�ih novinarskih grehov.

Kako lahko preveri� podatke,
ne da bi vpra�al druge ljudi,

ali je bilo tako?

To je velika klofuta
vsem �rtvam posilstev

in nam, ki damo vse od sebe,

da ustvarimo kulturo, v kateri cenimo
�rtve posilstev in jim verjamemo.

To je bila zelo
more�a in �alostna izku�nja.

Moral sem spro�iti preiskavo.

Poklical sem novinarsko
fakulteto na Columbii,

pregledal vse podatke,
ki smo jih imeli o tem,

in prosil, da pripravijo
poro�ilo, ki ga bom objavil.

"Rolling Stonovo" zavra�anje
zgodbe v "Posilstvu na kampusu"

je primer napake,
ki bi se ji lahko izognili.

Te�ava je bila metodologija.

Novinarji z desetletji izku�enj
niso govorili o te�avah

pri svojem poro�anju.

V ve�ini primerov je do novinarskih
napak prihajalo zaradi prevar.

Janet Cooke je lagala
svojim urednikom,

kot tudi Jason Blair
in Steven Glass.

Zanimivo je,
da tu ne gre za to.

Sabrina Erdely je delala
po�teno, ni� si ni izmislila.

Vse je natan�no zapisovala.

Prav tako to ni bila
napaka pri preverbi podatkov,

�lo je za napako v sistemu.

Preverba podatkov
temelji na ideji,

da vam oseba govori resnico.

Redki so primeri,
da si nekdo izmisli zgodbo,

ki je tako izpiljena
na toliko razli�nih nivojih.

Zgodba o posilstvu ni bila spodrsljaj
zaradi primanjkljaja sredstev.

�tevilo urednikov "Rolling
Stona" se je zmanj�alo,

a �e naprej so vlagali
v profesionalne preiskovalce

in financirali druge preiskave.

Erdely in uredniki so hoteli
opozoriti na posilstva na kampusih,

a morda so pomagali raz�iriti
misel, da si �enske izmi�ljujejo.

�kodljivo je bilo. To nam
ni pomagalo na sodi��u.

Dolgo smo objavljali
take zgodbe.

Morda smo bili
preve� bahavi ali neprevidni

ali pa preprosto nismo
imeli presnete sre�e.

Odprti smo bili
do transparentne preiskave,

a ni �lo za to, da bi nas videli kot
zanesljiv vir, ki je naredil napako,

videli so nas kot priljubljen medij,
ki je pokazal svoj pravi obraz.

Ljudje so "Rolling Stone"
do�ivljavali kot svojega,

a se je v zadnjih letih
nekaj spremenilo.

Postal je del trendovskih medijev,
ki jim ne gre zaupati.

Leto 2015 je bilo
zelo te�ko za revijo.

Zgodila se je ta zgodba,
kadrovski urednik pa je dal odpoved.

To je bil velik udarec za ugled.

Desni�arji so nas la�je
obsojali la�nih novic.

"Rolling Stone" pi�e la�ne novice.
Tista la�na zgodba o bratov��ini ...

To je bilo slabo. �udim se,
da so �e vedno v obtoku po to�bi.

Tisto leto je Trump
najavil svojo kandidaturo

in poro�anje o njej
je bila za revijo prilo�nost,

da se vrne k tistemu,
k �emur je vedno stremela.

Osredoto�iti se na tisto,
kar preberete v �asopisih,

to preiskati in izvedeti,
za kaj v resnici gre.

Matt je leta 2016 prepotoval vso
dr�avo in se pogovarjal z ljudmi

o tem, kako je dr�ava
pri�la do te to�ke.

Kot v 70-ih, ko je Thompson
poro�al o Nixonu

na svoj druga�en,
bizaren in prvooseben na�in.

Radi vas imamo. Zabavajte se in
naredite Ameriko spet pomembno.

Ko sem za�el
poro�ati o kampanji,

sem spoznal, da so si volitve
1972 in 2016 precej podobne,

tudi po pristopu poro�anja.

S Thompsonom sva delila mnenje,
da objektivnost ne obstaja.

Objektivnost je nakladanje.
Vse je izbira urednika,

pa naj gre za naslov,
velikost slike, �tevilo strani ...

Vedno imate mnenje
in bolje je, da to priznate.

Iz�rpljujo�e je slediti
Trumpovim razkritjem.

�e malo pa ga bodo ujeli
pri masturbiranju pred samostanom.

Kmalu bodo vpleteni
otroci ali kanibalizem.

Obupano pri�akujemo zaklju�ek.

Rekel je, da imam male roke
in da imam �e nekaj malega.

Jam�im vam, da tu ni te�av.

Obstajajo dokazi, da ima Trump
ve� glasov, kot prikazujejo ankete.

Ve� ljudi ga podpira, ko jim
ni treba tega nikomur priznati.

Kot pri eroti�nem davljenju

je podpora Trumpa nekaj,
kar ve�in po�ne v zasebnosti doma,

recimo, pod prho
ali v volilni kabini.

Kot sta Thompson in Steadman
imela podoben smisel za humor,

ker sta bila nora na enak na�in,

tako imava z ilustratorjem Victorjem
Juhaszem enak smisel za humor.

Na za�etku me je vpra�al,
kaj bo velika metafora.

Domisliti se moram zgovorne
slike �e preden pri�nem pisati,

on pa jo ustvari.

Mislil sem, da bi bila
najbolj�a slika taka,

ki bi namigovala
na zgodbo o smrti in devici.

Trump v vlogi hudi�a pose�e
pod krilo Kipa svobode.

To je res �udovita
in nepozabna slika.

Fascinirajo me Mattova besedila.

Vedno jih sku�am za�initi
z neko neprimerno sliko.

Mislil sem, da bo Trumpova
kampanja kaos,

da bo uni�il vse.

Toda obstaja dolo�eno �tevilo ljudi,
ki ho�e uni�iti Washington.

To so bili njegovi volivci.

Tornado.

Na vsakem dogodku je
predvajal "Revolution" od Beatlesov,

s tistim odli�nim rifom na za�etku.

Toda pesem v bistvu sporo�a,
naj ne poslu�amo la�nih prerokov,

ki spro�ajo la�ne revolucije,
on pa je po�el ravno to.

Toda razumel je,
da je Amerika besna.

Na vsakem dogodku
je dal vse od sebe,

da bi ob�instvo ponorelo.

Zgradi zid! Zgradi zid!

Predsedni�ke volitve so bile
draga serija s slabimi igralci,

ki je v svoje produkcijske stro�ke
zajela tudi izgubo politi�ne mo�i.

Dve leti nas je razdeljevala
zaradi besnih sporov,

zaradi katerih se ne moremo posvetiti
�ir�im sistemati�nim te�avam.

Lahko bi ubil nekoga sredi pete
avenije in ne bi izgubil volivcev.

Trump je prepoznal, koliko je
kampanja v bistvu slaba TV-serija.

Vsak program, ki je hotel
povzdigniti �love�ka pomirjevala,

kot sta S. Walker in L. Graham,
rabi nove producente in scenarij.

Nato se je pojavil Trump
s hvalami in prdci.

En trenutek je nastopal kot Hitler,
v drugem pa kot Dice Clay.

Televizija ni odvrnila
pogleda z njega.

Nikomur ni ni� pla�al,
a je spet po vseh medijih.

Vam je to privla�no?
Da manipulira z nami?

Tu je ve� novinarjev kot ljudi.

To ga ne stane niti centa.

Na�el je pomanjkljivost
v ameri�ki "Zvezdi smrti":

Ne znamo izklopiti kamer niti
ko snemamo lasten propad.

Me izziva� na dvoboj?

Seveda! Stoodstotno!
Premagal te bom!

Bolje od svojih nasprotnikov
je vedel, da NASCAR�Amerika

in WWE�Amerika rada spremljata,
kako samooklicane protagoniste

nekdo udari s stolom.
Mojster je za take stvari.

Predsedni�ko delo je te�ko.
�Ti si te�ak, Jeb. Vemo.

Potrebujemo mo�nega vodjo.
Nikoli ne boste predsednik ...

Jaz imam 42 odstotkov, ti pa
le tri, trenutno mi gre bolje.

"Ne vem, kaj sem rekel ... "

Posmehoval se je bolezni
Sergeja Kovaleskega.

V kampanji se ni dotaknil le
�e mladi�ev in otrok z rakom.

Vrzite ga ven. Ven z njim!

Ni �udovito biti
na Trumpovem sre�anju?

Zaradi Trumpa je bilo izra�anje
jeze prava katarzi�na izku�nja,

kar so ljudje povedali svojim
prijateljem, ti svojim in tako dalje.

In tako je nastalo to gibanje.

Videl sem, da je tudi
Bernie po�el isto,

a je imel druga�en pogled,
povsem sta si razli�na.

V reviji sem napisal, da bi Trump
pojedel otroka na re�ilnem �olnu,

Bernieju pa je mar do revnih.

�e dolgo spremljam Berniejevo
delo v kongresu.

Rad ga imam,
cenim ga in navdu�uje me.

Pri "Rolling Stonu" so menili,
da bo zmagala Hillary,

a zaljubljeni smo bili v Bernieja.

Zaljubljeni smo bili vanj.

V uredni�tvu "Rolling Stona"

so bili mlaj�i od 40 let
za Bernieja,

starej�i pa za Hillary.

Jann se je spomnil
na kampanjo leta 1972

in ob�aloval, da je podprl
Georgea McGoverna.

Skrbelo ga je,
da so takrat volili Nixona,

na kar je opozarjal, ko je objavil,
da bo podpiral Hillary.

Revija je leta 1972 spodbujala
volilno izbiro mladih,

ko so 18-letniki
dobili volilno pravico.

Trudili smo se za McGoverna,
a nam ni uspelo.

Nixon je zmagal z veliko razliko.

Podprl sem Hillary.
Rekel sem:

"To sem �e dal skozi,
ni� ni bilo od revolucije."

Bernie ima veliko
manj mo�nosti za zmago.

Tudi meni je Bern ljub.

Leta 1972 sem bil strasten
mladeni�, zdaj pa sem starej�i,

zato sem vedel,
da moramo za dose�ke

izbrati nekoga, ki ima
osnovne elemente velikega vodje.

Ko je Jann napisal uvodnik,
sem menil, da bi bilo dobro povedati,

da takratna izguba mladih
ne pomeni, da bo tako zdaj.

Kul je to, saj ni
veliko urednikov,

ki bi dovolili podpiranje
kogarkoli v svoji reviji.

Milijoni mladih, ki zavra�ajo
Hillaryjino kampanjo,

zelo smiselno
in z zadr�kom upo�teva

meje notranje politike
nje in njenega mo�a.

Mladi te dirke ne vidijo kot
izbiro med idealizmom in napredkom.

Oni vidijo razliko
med po�tenim politikom

in nekom, ki je tak�en del
te�ave, da je niti ve� ne vidi.

Neizpodbiten dokaz predanosti
pravi�nosti in enakosti dajemo

z nominacijo
Hillary Rodham Clinton ...

Na konvenciji sem dojela,
da so demokrati v te�avah.

Berniejevi simpatizerji so jo
iz�vi�gali in to je jasno sporo�ilo.

Vsa moja zgodba je temeljila
na sovra�tvu proti Hillary.

To sem videla pri obeh straneh,
�e posebej pri desnici.

Pri Hillary je vedno
opazno, kako sporna je,

ne pa to, kaj bi njena izvolitev
pomenila za ljudi.

�lanek je najprej povzel
republikansko sre�anje

in spodbujanje sovra�tva do Hillary.

Kako si Hillary sploh
drzne kandidirati?

Kaj si domi�lja?

V Belo hi�o je pri�la na ra�un mo�a.
�enska pa tudi sicer ne spada tja.

Kampanja 2016 je bila pravzaprav
referendum o odnosu do �ensk

in o tem, kako je le�erna sovra�nost
do �ensk sprejeta �e toliko let.

Pokvarjena Hillary. Kon�ali
bomo pokvarjenost Clintonovih ...

Lahko je razviti
prezir do Hillary.

Trump je ljudem govoril,
kar ho�ejo sli�ati, in delovalo je.

Prista�em je deloval kot navaden
�lovek, saj deli njihove strasti.

Vemo, da ima g. Trump
odli�en okus.

Tudi oni bi bili tak�ni,
�e bi imeli miljardo dolarjev.

Potuje po svetu, poriva modele
in se baha, kako je super biti bogat.

To so sodobne ameri�ke sanje,
on je njihova utelesitev.

Medtem ko Hillary predstavlja
nekaj povsem druga�nega.

�e bi radi primer, kako nevedni
so lahko ljudje med kampanjo,

si oglejte Hillaryjin
zloglasni "lutkarski izziv".

Super metafora za nesposobno
vladajo�o kasto na 10 km vi�ine,

ko bi v bistvu morali poslu�ati
gnev svojih dr�avljanov.

Izziv je najbr� neprekosljiv.

Letalo polno dekadentnih politikov
v suknjah in dizajnerskih o�alih,

navdu�enih nad tem, da so v letalu
z dvema Clintonoma in Bon Jovijem.

�e bi vedeli,
da bodo volitve tako tesne,

bi prepovedali smehljanje, kaj �ele
snemanje norih posnetkov za spomin.

Napa�na oseba
za kampanjo je bila.

Ne bi mogla pritegniti
izobra�enega liberalnega razreda,

ko gre za zamere, ki so
se nabirale ve� desetletij.

Med enim Trumpovim govorom
sem bil med drugimi novinarji.

Pokazal je na nas in rekel:
"Poglejte jih. Sovra�ijo me,

ne verjamejo vame."
Ob�instvo se je obrnilo proti nam.

�e bi imela pokvarjena
Hillary tako ob�instvo,

bi jo ves dan prikazovali.

Demoniziral nas je.
Iz nas je naredil lik v zgodbi.

To me je pripeljalo do spoznanja,
da je Trump na vi�jem nivoju.

In to, da je predvajal pesem "You
Can't Always Get What You Want",

kar sem vedno
smatral za �udno sporo�ilo.

Prebutajte ga, resno.

Trump je izvlekel nekaj tema�nega
in nasilnega iz ameri�ke psihe.

"Glasujte zame
in vse boste prestra�ili."

In to so storili.
60 milijonov ljudi je to storilo.

Hoteli so, da se tako po�utimo.

Hoteli so nas gledati v obraz,
ko so sanje izpuhtele.

Prav, 45 minut imate. Kar.

Prav, za�eti moram
z v�eraj�njim ve�erom

in vpra�ati, kako se po�utite?
Lahko verjamete, da se to dogaja?

Ste tako presene�eni kot mi?

No, veste, razo�aran sem,

saj je �e veliko dela, ki smo ga
opravili, le delno zaklju�enega.

To je bil �alosten dan,
de�even in siv.

Velikokrat sem bil v Beli hi�i.
Vedno je bilo �ivo, polno ljudi.

Tokrat je bila pusta
in tiha Bela hi�a.

�eprav je Obama gojil enak
prezir do Trumpa kot veliko drugih,

prezir do tega, da bo tak
�lovek postal predsednik,

se je dobro pretvarjal.

Ni� ne bomo dosegli,
�e se zvijemo v klop�i�.

Lotiti se moramo dela ter izzivov
in s�asoma se bodo stvari izbolj�ale.

Zgodovina ne te�e linearno,
v�asih je krivulja,

v�asih naredite po dveh korakih
naprej dva koraka nazaj.

Poglejte podatke z volitev.
�e bi glasovali le mladi,

bi Hillary dobila 500
predstavni�kih glasov.

Mislim, da smo pomagali
oblikovati generacijo,

ki je strpna, pravi�na
in jih skrbi za okolje.

Menite, da smo �e
vedno napredna dr�ava?

Skupina belcev iz delavskega razreda

je v veliki meri podprla Trumpa.

Nezaupljivi so do Wall Streeta,
do establi�menta.

Na�e predlagane politi�ne re�itve

ne dose�ejo ljudi
v teh skupnostih.

Ne gre za ekonomsko,
temve� za kulturno vpra�anje.

Glede na te �udne
in pesimisti�ne �ase mislim,

da boste, �e
upo�tevate Boba Dylana,

na�li um, ki se ozira
k ve�ji Ameriki

Ameriki, ki ni razdeljena
na konservativce in liberalce.

Pisal je o zgodovini, ki jo pre�emajo
ameri�ke obljube in grehi.

G. Dylan je pesnik. Komentira vse,
od jedrske fizike do rime.

Katere pesnike marate? �W. C. Fieldsa,
S. Robinsona., A. Ginsberga.

Dylan je �e letel
skozi nebo kot meteor,

�e preden je "Rolling Stone" nastal.

Toda revija je za�ela
dokumentirati vse, kar Dylan po�ne,

in ta format intervjuja je za Dylana
postala skoraj eksisten�na igra.

Dialog med "Rolling Stonom"
in Bobom traja �e 50 let.

Tako mo�no je izrazil vse,
kar je moja generacija prestala,

ko se je spopadla z vsemi
temi polemikami v Ameriki.

Bob Dylan pi�e o tema�nih
dr�avah, o tema�nih �asih.

To je okolje, v katerem
morate biti pripravljeni na resnico.

"Rolling Stone" se nikoli
ni bal resnice.

To, kar "Rolling Stonu" gre,
kar mu je

in kar mu bo, upam,
�lo vedno dobro od rok,

je poro�anje o zgodbah,
ki jih drugi sploh ne opazijo,

in iskanju njihovega
univerzalnega pomena.

"Rolling Stone" nikoli
ni izgubil svojega idealizma,

a veliko se je ukvarjal
s cinizmom ter stvarnostjo

in �e naprej se bo boril za to,
v kar na�a generacija verjame.

Ta bitka �e ni dobljena
niti izgubljena.

Mislim, da na�i nasledniki,
na�i otroci in naslednja generacija

verjamejo v vse te stvari in se bodo
borili naprej ter postali pametnej�i.

V tem smislu
je �as na na�i strani.

MEDIATRANSLATIONS

Preuzeto sa www.titlovi.com