All language subtitles for Rolling.Stone.Stories.From.The.Edge.2017.Part.1.WEBRip.x264-ION10

www.titlovi.com

To pesem posve�am
vsem vam, s srci in z u�esi.

Gre pa tako ...

Prvo leto, prva �tevilka,
beseda urednika:

"Verjetno se spra�ujete,
kaj posku�amo.

Te�ko re�em.

Upam, da imamo nekaj.

Nekak�no revijo, nekak�en �asopis.

Ime prihaja iz starega pregovora.

Muddy Waters ga je
uporabil v pesmi.

Stonesi so ime prevzeli
iz te pesmi.

To je bil naslov prve
rokenrol plo��e Boba Dylana.

Ne gre samo za glasbo, temve� tudi
stvari in stali��a ob njej.

Res se trudimo glede tega.
Upam, da vam bo v�e�.

To bi te�ko bolj podrobno opisal,
ne da bi zvenelo kot nakladanje."

Jann, zadnja leta �asopisi,
kot je va�,

ter radio in rokenrol dosegajo
razli�ne starostne skupine.

Kak�na je razlika med rokenrolom
danes in tistim iz �asa Elvisa?

Rokenrol se je izjemno spremenil
in se nenehno spreminja,

gre skozi velike spremembe,

ni pa bilo nobenega �asopisa,
ki bi to ustrezno zajel,

ki bi imel do njega pravi odnos,
ki bi ga razumel.

Obstaja nekak�en zvok
San Francisca

ali je to preprosto kraj, kjer je
nastal "acid rock" ali karkoli �e je?

San Francisco je scena,
to je pomembno.

To je toplo, prijetno mesto,
ki je imelo boeme, bitnike,

ki je spodbujalo umetnost, poezijo,
d�ez, danes pa tudi rokenrol.

San Francisco je mesto umetnosti
in jaz obo�ujem to razburjenje.

Posku�al sem igrati, ko sem bil
na fakulteti, a nisem bil dober.

Nisem bil ravno dober kitarist.

Razumel sem se v glasbo,
obo�eval sem jo,

toda to �ivljenje ni bilo zame.

Bil pa sem rojen novinar.

V 60-ih je rokenrol bolj kot prej
postal medij komunikacije mladih.

Osvobajal nas je sivine
ameri�kega �ivljenja,

ki so ga dru�insko in dru�beno
oblikovala Eisenhowerjeva leta.

Glasba in z njo povezana kulturna
revolucija sta bili veliki zgodbi.

Takrat sem �ivel z �ensko,
s katero sem se hotel poro�iti, Jane.

Tudi ona je bila
tako navdu�ena nad glasbo.

Za naju je bila glasba pomembna
duhovno in kulturno.

Razumela sva, da glasba
spro�a spremembe v Ameriki.

To smo lahko videli in sli�ali.

Jann je �el leta 1967 na
"Monterey Pop", da bi pisal o njem.

To je bilo �e preden smo
za�eli z revijo "Rolling Stone".

Poklical me je in rekel:

"Jane, mora� priti,
ne bo� verjela, kaj se dogaja."

Sre�o smo imeli,
da smo takrat imeli to glasbo.

Mislim, Monterey
je bil neverjeten.

Pisal sem kolumno za �tudentski
�asopis "The Daily Californian".

Moj psevdonim je bil g. Jones,
kolumna pa "Nekaj se dogaja",

po Dylanovi pesmi.

Bila je v slogu Gleasonove kolumne
v "San Francisco Chroniclu".

To je "Jazz Casual",
jaz sem Ralph Gleason.

John Coltrane, kot mnogi
sodobni d�ezisti, misli, da glasba

govori precej bolj teko�e
kot kdorkoli.

Popolnoma se strinjam s tem
in podpiram stali��e Milesa Davisa,

da albumi ne bi smeli imeti
komentarjev, niti mojih.

Bil je d�ez kritik, a je pisal
tudi za Beatlese, Dylana, Baez ...

V kolumni ste lahko prebrali
o stvareh iz osebnega �ivljenja,

�esar v lokalnih �asopisih ni bilo.

Ralph ni vedel, ali je �tirje
12-letniki ali trije 16-letniki.

Rad je imel mlade, njihov elan.

Ljudje, ki so se sku�ali uveljaviti v
rokenrolu, so ga prosili za nasvete.

Predstavil sem mu se
in rekel je:

"Vem, kdo si,
berem tvojo kolumno."

In to je bil za�etek vsega.

Med vsemi kritiki je samo on
sprejel rokenrol,

edini je razumel, kako dobra
glasba je to, kako dobri so avtorji.

Vedeli smo, da je Ralph najbolj�i
za ustanovitev novega �asopisa.

Jann me je vpra�al:
"Bi ustanovili novo revijo?

Kot sta 'Melody Maker' in 'New
Musical Express', toda ameri�ko,

druga�no, bolj�o, v kateri ne bi
pisali samo o plo��ah in glasbi,

ampak celotni kulturi."

�al mi je in �alosti me,

ker nekateri prijatelji ne delijo
ljubezni do sodobnih glasbenikov

ali jih spo�tujejo, kot jih jaz,
in ne razumejo, kako pomembni so.

�ivi boste ostali samo,
�e ostanete odprti.

Takoj ko se zaprete,
boste za�eli gniti in boste umrli.

"Rolling Stone" izhaja iz teze,
da je glasba neskon�no pomembnej�a

za novo generacijo Ameri�anov,
kot je kdorkoli mislil.

In imeli smo prav.

Bili smo v tiskarni v San Franciscu,
ju�no od Marketa,

kjer je bila ve�ina takih skladi��.

Uspeli smo dobiti
brezpla�en prostor.

Najeli smo nekaj
pisalnih strojev in miz.

Potrebovali smo 7500 $,

zato sem mamo prosila za 2000.

Nekaj je zbral Jann in tako
smo ustanovili "Rolling Stone".

Pravim "mi",
ker smo to storili mi.

Kako je bilo ... Ste sprva imeli
nekak�ne fantazije

ali ste po�eli to,
kar ste mislili, da morate?

�utili smo veliko zgodovinsko
odgovornost do Ameri�anov.

Ne, ni res.

Z Ralphom in Jane smo se sre�ali
in se pogovorili o na�rtih.

V prvi �tevilki
smo imeli Johna Lennona,

intervju z Donovanom
in zgodbo o prijetju Grateful Deada,

o �emer sem pisal jaz.

Slikali smo Deadovce na verandi
njihove hi�e v Haight Ashburyju.

Bili so na stopnicah,
z dvignjenimi pestmi,

mislim da je Pig Pen imel
pi�tolo, Phil Lesh pa pu�ko.

Kljubovalno so sporo�ali:
"Nikamor ne gremo!"

Po prvi �tevilki
bi skoraj bankrotirali.

Pri�li so ra�uni in ugotovili smo,
da nimamo dovolj denarja.

Po prvi �tevilki ne bi nikoli rekel,
da revijo pi�ejo trije ljudje.

Izgledala je zelo profesionalno.

Javil sem se za lektorja, �eprav
�e v �ivljenju nisem lektoriral.

Bil sem prvi prostovoljec.

Diplomiral sem iz
bli�njevzhodnih jezikov,

tri leta sem skrbel za �ivali
in hotel sem biti prostovoljec.

Charlie je bil prostovoljec,

ob tem pa je delal tudi kot
paznik v �ivalskem vrtu.

Rekel je,
da ne more po�eti obojega.

Dogovorili smo se
za 25 $ na teden.

On je bil na� prvi
pravi zaposleni.

Takrat sem bil znan
po pretiranem kajenju marihuane.

Tam se nisem mogel drogirati.

Hotel sem pisati, a �e sem
bil zadet, sem pisal neumnosti.

Izven San Francisca
nismo bili ravno znani.

"Rolling Stone" so do�ivljali
kot revijo za glasbenike.

Namu�ili smo se, da so nas dali
na kioske blizu glasbenih studiev.

Leta smo imeli
koti�ek za glasbenike,

za bende,
ki so iskali bobnarja.

Toda Jann je imel vizijo revije,
ki ne pi�e samo o glasbi,

temve� o celotni rokerski kulturi
in zanimivih generacijskih stvareh.

Zakaj ljudi zanima kultura,
o kateri pi�ete?

Zaradi raznih stvari. Mislim,
da ljudi vedno navdu�i mladost,

mladi ljudje,
njihove nove ideje

in to obdobje �ivljenja,
ki je najbolj �ivahno,

z veliko eksperimentiranja,
nekako brez skrbi.

"Rolling Stone" je imel ob�utek za
slog in seksapil mladinske kulture.

Spoznal sem Barona Wolmana,
fotografa portretov.

Imel je idejo o �tevilki, ki bi bila
namenjena groupiejkam.

V zaodrju sem bil z bendi
in videl vse te �enske.

Imele so svoj slog, samozavest.

Nikogar niso poslu�ale.

Rok je osnovna umetni�ka oblika
te subkulture v San Franciscu.

Glasbeniki so veliki duhovniki te
skupnosti in vse se vrti okoli njih.

Seks v skupnosti
ni ni� posebnega,

to je postopek delitve. Delijo
si hrano, hi�e, droge, denar in seks.

Seksa� z najlep�imi fanti,
kadi� najbolj�o travo

in spozna� najbolj kul ljudi.

Imajo najbolj�i slog obla�enja,
dolge lase in britanski naglas.

"Obstajata dve vrsti groupiejk",
je rekel Jimmy Page.

"Prijateljice, kot tiste
v San Franciscu,

in tiste v L. A.-ju in New Yorku,
ki ho�ejo fukati s �im ve� zvezdniki.

Groupiejke so super, izku�ene
in pripravljene poskusiti marsikaj."

Jimmy Page in Pepelka
v akciji, jaz li�em Pepelko.

Jimmy Page ima bi�,
Lord Sutch pa igra ...

Jimmy me je vsake toliko
udaril z bi�em po riti.

Super je bilo. To so
super ljudje, zelo zabavni.

Sally Mann �ivi s skupino Jefferson
Airplane v vili v San Franciscu.

Njihova gospodinja je. Kuha, pere
posodo, odganja ne�elene goste

in �e marsikaj, v zameno
pa dobi njihovo hvale�nost.

Jack, poka�i mi �e
enkrat ti�a, prosim.

Prosim, samo �e enkrat.
Daj no ...

Morali ste biti tam. Ne zato,
ker tega sicer ne bi razumeli,

ampak morali ste biti tam,
�e ste to �utili.

O, poglejte ga, v akciji.

Tako izgleda, ko igra.
Kako kul.

Niti pod razno ne bi ostala
v Houstonu v Teksasu,

�e glasba nastaja v Kaliforniji.
Morala sem biti tam.

Lahko ste obo�evali Elvisa,
a niste hodili po Memphisu

kot del gibanja z ljudmi
z enakimi stali��i.

Groupiejke niso ni� novega
na rok sceni,

vendar se spreminjajo
skupaj s sceno.

21-letna Cynthia in 17-letna
Diane prideta pred operno dvorano,

kjer �akata prihod
velikega rokenrol zvezdnika.

�e bi se strinjal, bi �li
v njegovo sobo in kitarist

bi postal �tevilka 00004
v Dnevniku mav�nih odlitkov.

Pri likovnem sem sli�ala, da lahko
odlitek naredi� iz vsega �vrstega.

Katerega koli predmeta v hi�i.
Zato sem pomislila ...

V Dnevniku mav�nih odlitkov
se penisu re�e "oprema",

felaciji "lo��enje",
izvaja pa jo "lo��ilec".

Masturbacija je "ban�ni�tvo",

kdor masturbira pa
"Barclayjev bankir".

Cynthia me je vpra�ala,
ali bi delala mav�ne odlitke.

Postala sem njena lo��ilka,
bila sem glavna za fafanje,

ona pa je bila glavna za odlitke,
ker je bila vse skupaj njena ideja.

Lezi in zapri o�i.

Naj bo to spolna izku�nja.

Sprosti se in sanjaj,
ne razmi�ljal o realnosti,

razmi�ljaj o tem,
kar si �eli�. Super bo.

V �tevilki o groupiejkah
je bila reklama:

"Bi razumeli groupiejke?"

Sporo�ilo je bilo: "Hej, vas zanima,
kaj se res dogaja? Poslu�ajte nas."

To je bil velik �ok za vse.

Dejstvo, da pod rokenrol
kulturo obstaja celoten svet.

To je bila vedno ve�ja
generacijska razlika.

Jann je imel svojo vizijo
"Rolling Stona".

Vedno je razmi�ljal vnaprej,

morda je bil
pred svojo generacij.

Cele dneve smo �iveli, dihali
rokenrol in pisali o njem.

Vam je bilo to v�e�?
�Ne, bilo je grozno.

Mislim, da me je Jann videl
kot precej urejeno osebo.

Ravno sem diplomiral, imel sem
nekaj novinarskih izku�enj,

kar dobro sem poznal
pop sceno

in to sem hotel uporabiti
v novinarstvu.

Ni me videl kot ljubitelja rokenrola
z ulice in dolgolasega hipija,

temve� kot osebo, ki bo prinesla
malce profesionalnega novinarstva

v to, kar po�ne on.

Sedeli smo okoli pisalnih strojev
in se zakadili.

Ne, sedeli smo in pomislili:

"To bi lahko bilo zabavno
in potem smo kar za�eli.

To bi lahko bil opis tipa,
ki snifa kokain,

odhod na intervju
z Jackson Five

ali opis dnevne sobe
Ika in Tine Turner.

To je postala glavna stvar.

Vstopite v na videz ohranjeno
hi�o v Inglewoodu v Kaliforniji,

a ste �okirani. Ogromna oljna
slika, portret Ika in Tine Turner,

oble�ena za zasebno poroko
okoli leta 1960.

Pod sliko je majhen bel
doprsni kip Johna F. Kennedyja,

ob njem pa Sveto pismo.

V dnevni sobi je
programiran slap.

Dizajnerska rde�a �ametna zofa
okoli mizice v obliki bas kitare.

Tina se �e ni vrnila.
Zamuja pol ure.

To, da je Tina zamujala,
ni bilo ni� groznega.

Pogosto smo morali �akati,

samo da ni bilo zalo�nikov,
mened�erjev, agentov,

ampak samo nekaj oskrbnikov,
in njena dru�ina.

Pogosto sem samo sedel
in se spopadal s temi izzivi.

Znajde� se s tem,
kar ima� na voljo.

Najve�ja lomilka src pride
v svojem "mercedesu", vstopi,

vedra, v rde�ih kratkih hla�kah.

Tretji gumb je odpet, �e vedno
je postavna, �eprav jih ima 32,

skoraj 33.

Sredi 60-ih, okoli leta 1966,

sem gledal Tino in Ika
v North Beachu. Bil sem navdu�en.

Bilo je precej ve� kot RnB,
to je bil spektakel, rokenrol.

Ponudil sem se. "Gledal sem ju,
obo�ujem ju, gremo."

"River Deep, Mountain High".

Ko prvi� sli�ite
to pesem leta 1967,

prvo leto acid roka
in soula iz Memphisa,

sli�ati ta Tinin zid,
kako pada proti vam ...

Takrat spoznate svojo mo� rokenrola.

Ike je producentu rekel,
da "River Deep" ne vrtijo dovolj,

ker ni bila ne za soul postaje
ne za belske postaje.

Te�ava Amerike je to,
da ne ceni vrednosti,

ampak v vse vpleta raso.

Ike in Tina sta se prebila na
turneji Rolling Stonesov leta 1969.

Nekdo je Tini rekel
�enski Mick Jagger.

Bolj natan�no bi bilo,
da je Mick mo�ka Tina Turner.

Samo na hitro, kdaj sta
pri�la v stik s Stonesi?

Mislim da, ko je Mick sli�al
"River Deep, Mountain High".

Pri�el naju je gledat in hotel, da bi
nastopala z njimi, ker sva druga�na.

To je �udno vpra�anje, ampak ali
vas je navdu�ila celotna kultura,

ki je bila �e pripravljena na vas?

Hipiji so spremenili svet,
ker so postavili vpra�anje: "Zakaj?"

Zakaj Tina ni tako dobra
kot The Supremes?

In ljudje so rekli: "Ja, zakaj?
Njena glasba je enako dobra.

Poleg tega je bolj prefinjena."

Pravi, da je bilo povsem naravno
interpretirati beli rokenrol.

"Moja mama je vedno
poslu�ala blues, B. B. Kinga in to.

Toda rokenrol sem bila jaz. Ko sem
ga sli�ala, nisem mogla mirovati,

vedno sem se hotela premikati."

Na odru je bila primerljiva
z Mickom Jaggerjem.

Tina je agresivnej�a, bolj divja.

Toda to je vseeno le nastop.

Rekla je: "Za Ika sem, uporabila
bom besedo 'lutka', ki jo oblikuje�."

Tina mi je kazala
Ikov novi studio.

Do Ikovih zasebnih prostorov
so vodila dvojna vrata.

Tina vpra�a Ika: "Mu lahko
povem, kako re�eva tej sobi?

Re�eva ji kurbi��e."

Ikovo biv�o sem vpra�al
o seksu z njim.

"Seks? Mojbog, to je povsem
druga zgodba," je rekla.

"Najprej moram pri�gati cigareto."

Pozimi je imela Tina plju�nico.
V bolni�nici so jo oblo�ili z ledom.

Ike je pri�el in rekel:

"Ali pojdi pet
ali pa izgini iz hi�e!"

Z Ikom sva imela te�ave,
vedno sva se prepirala.

To je te�ko opisati,
a morala sem ga ubogati.

Med intervjuji se Ike in Tina
neizogibno spreta.

Iku so rekli,
naj objame Tino za fotografijo.

Objel jo je in rekel: "Pohiti,
tega ne po�nem pogosto."

To je odli�na zgodba.

Je bil Ike takrat nor?
�Ja, ja.

Ti je te�il zaradi te slike?

Ker je na koncu te zgodbe
grozil Benu.

Ika ni motilo, da sem
bila tam in fotografirala.

Benu sem povedala,
kaj sem videla.

O skledah, polnih belega prahu,
kamerah v spalnicah ...

Ben pa je pisal o tem.
Ike me je nato poklical in rekel:

"Zaupal sem ti. Annie, Ike tu.

Zaupal sem ti,
kako si lahko to storila?

Poznam na�ine,
da se to uredi."

"Rolling Stone" me je oblikoval
kot novinarko in fotografinjo.

Bila sem mlada fotografinja,
ki je odrasla tam.

To je moja druga naloga. Precej kul.
Grace Slick in Paul Kantner.

Takrat sta bila zelo priljubljena.

Neverjetno, kako globoko
v njuno zasebnost si lahko pri�la.

Vsi so bili taki. Nih�e se ni uredil,
vsi so bili zelo spro��eni.

Ta raven intime, ki so ti jo dali.
�Sedimo na vodni postelji.

Tu je tudi pribor za drogo.

Ko sem �la k Johnu in Yoko,
sem pomislila:

"Mojbog, fotografiram
tako slavno osebo."

Vendar sta bila zelo prijazna.
Neverjetni osebi.

Yoko Ono mi je pozneje rekla,
da ju je navdu�ilo,

da si poslal neznano mlado
fotografinjo, da ju fotografira.

Mislim, da sta bila zato
tako prijazna.

Bilo je o�arljivo, da si poslal
mlado fotografinjo.

Zgodbo o tej fotografiji
pa pozna�.

Videl si jo na kontaktni sliki.
�Rekel sem: "To je naslovnica."

Takoj sem jo izbral.
Poglej mo� tega pogleda.

Prvi stik z Johnom in Yoko

je bil deset mesecev
po ustanovitvi revije.

Sli�ali smo za njuno prvo
skupno plo��o "Two Virgins".

Eksperimentalna glasba.

Na hrbtni strani plo��e
je bila njuna slika, bila sta gola.

Marsikje so jo prepovedali,
vklju�no z ZDA.

Na "golem" albumu
sva kot dve devici.

To je tudi ime albuma. Zaljubljena
sva, rada bi nekaj ustvarila.

Hotela sva pokazati vse.

Ljudje nenehno posku�ajo
odkriti neko najino skrivnost.

"Kaj po�neta? Hodita
na strani��e? Jesta?"

Midva pa sva samo rekla:
"Izvolite."

Odlo�ili smo se, da jima pi�emo
in re�emo, da bomo to objavili,

kar je dvignilo precej prahu.

To je bilo prvi�, da smo
pritegnili veliko pozornosti.

"San Francisco Chronicle"
je objavil naslov:

"Goli Beatle gro�nja S. F. -u."

Na podlagi tega sem sklepal,
da �e objavite slavno ko�ico,

boste imeli ves svet
pred nogami.

Ta naslovnica nas
je zbli�ala z Johnom in Yoko.

Govorili smo po telefonu,
objavljali intervjuje.

Pisali smo o boju za mir, o njiju
v postelji in drugih stvareh,

John pa je rinil v politi�ne boje
in se odvajal od Beatlesov.

Postali smo nekak�en
njun glasnik.

Ljudje so mislili, da je nor,
ker po�ne vse to.

Mediji in svet so hoteli
vzornega, po�esanega Beatla.

Kaj pa ti ve� o protestih?

Precej ... �Razen po�iljanja �oferja
nazaj v Buckinghamsko pala�o.

Res si snobinja.
�Ti pa prevarant.

�e sem �e na naslovnici,
sem lahko ob besedi "mir".

Ampak izgleda� sme�en.
�Za nekatere. A mi je vseeno.

Predober si za to. ��e bo re�ilo
�ivljenja ... �Saj ne misli� ...

Moj dragi fant,
�ivi� v domi�ljijskem svetu.

Pa tako sem te ob�udovala.
��al mi je, da ima� rada te pri�eske

in ker si mislila, da sem zabaven,
ker ima� rada "Hard Day's Night",

a jaz sem odrasel,
ti pa o�itno ne. �Si res?

Sem, dru��ina.
�Kako pa? �29 jih imam.

Pravi�, da v Ameriki
proteste jemljejo resno. �Ja.

So pa tako prismojeni, da pojejo
veselo pesmico, ki sem jo napisal.

In to me veseli. To je moje
sporo�ilo Ameriki in svetu.

Hvala, nasvidenje.

Sploh se ni odzvala na zadnje
sporo�ilo. �Ni�esar ni sli�ala.

Bi to zdaj umaknil?
�Kaj? �To, da si bil Beatle.

�e bi lahko bil ribi�, bi bil.
�e bi bil lahko kaj drugega, bi bil.

Ni zabavno biti umetnik.
To je mu�enje.

Sovra�im nastopanje za idiote.

Ne �utijo. Jaz �utim, ker izra�am,
�esar pa oni ne zmorejo.

�ivijo skozi mene
in druge umetnike.

Zanimajo me splo�ne stvari,

nekaj, kar je za vse, ne le
za otroke, ki poslu�ajo tapete.

Zanimajo me koncepti,
filozofija, na�ini �ivljenja

in zgodovinska gibanja,
ne zanimajo me dobri kitaristi.

Saj ne verjame�, da to
vodi v revolucijo, kajne?

Slej kot prej mora.

Mora. Kaj pa bi se
lahko zgodilo?

Toda revolucija
bi pomenila konec sveta.

Ni nujno. Vedno to ponavljajo,
a tega ne verjamem.

Pa tudi �e pomeni, prav.

Zdaj je tako, kot pri sedemnajstih,
ko sem mislil:

"Kaj lahko izgubim?"
Zdaj pa res nimam �esa izgubiti.

Vedel sem, da obo�evalci
Beatlesov tega �e niso sli�ali.

Predstavljajte si �loveka,
ki si mo�no �eli biti sam svoj,

vse �ivljenje pa je zaprt
v �katlici.

No, to je ta intervju.
Eksplozija te �katlice.

�katlico je razneslo na ko��ke.

Zdaj poje�:
"Ne verjamem v Beatlese."

Ja. Ne verjamem v Beatlese.
Ne verjamem v mit o Beatlesih.

Ne verjamem ...
Ne verjamem v Beatlese, ja.

Druga�e se ne da povedati.
Ne verjamem vanje.

To so bile sanje.
Ne verjamem ve� vanje.

V prvi �tevilki, ki sem jo kupil,
je bil 1. del intervjuja z Lennonom.

Nisem mogel verjeti,
da je Lennon tako iskren.

Nisem mogel verjeti,
da ga Jann to spra�uje,

da on tako iskreno odgovarja,

da je tako spro��en
na Anniejinih fotografijah.

Nisem mogel verjeti,
da tako preklinja.

Bilo je zabavno branje.

Ob avtobusnem postajali��u
�olskega avtobusa je bila trgovina

in pisalo je, da "Rolling Stona"
ne prodajajo mlaj�im od 18 let.

To je bila ena tistih
starinskih trgovin.

Vstopil sem, zagledal �asopis
in na koncu so mi ga prodali.

Tako sem za�el brati
"Rolling Stone".

Koliko si bil star?
��tirinajst.

Sre�nih �tirinajst.

Moja mama, u�iteljica,
ni verjela v rok,

sploh ga ni hotela v hi�i.

Ni razumela �ustvene
in intelektualne predanost

teh ljudi do te revije.

"Rolling Stone"
je imel sijajne avtorje.

Bili so resni do glasbe,
ki bi morala biti potro�ni material.

Sku�al sem se prebiti

s pisanjem za manj�i
lokalni �asopis "San Diego Door".

Kopije svojih recenzij
sem poslal Benu Fongu�Torresu

iz "Rolling Stona".

Dobil sem karte za humanitarni
koncert Stonesov v Forumu leta 1973.

Novinarka me je vpra�ala, ali bi
rad spoznal Bena Fonga�Torresa.

Rekel sem: "Seveda."
Ona pa: "Greva, na hitro."

Peljala me je do odli�nih sede�ev,
kjer je bil Ben, in rekla:

"Ben, to je mladi kolumnist
iz San Diega."

On pa:
"Ja, bral sem tvoje stvari."

Bilo je temno, ni videl, koliko sem
star. Rekel je: "Veselilo me je,

u�ivaj v koncertu, adijo."

Toda spoznal sem Bena
Fonga�Torresa in to je bil za�etek.

Ben mi je dal nekaj nalog.

Kris Kristofferson, The Eagles ...
Moj prvi �lanek je bil o Pocu.

Cameron je bil
srednje�olec iz San Diega.

Da bi lahko opravljal naloge,
smo morali �oli po�iljati opravi�ila

za njegove izostanke.

Cameron je bil nov otrok,
zainteresiran za glasbo, srame�ljiv.

Mislim, da so ga zato
vsi imeli radi.

Bil sem sre�en,
da sem bil tam.

Po�util sem se kot obo�evalec
v prvi vrsti,

ki ima prilo�nost postavljati
vpra�anja, ki ga zanimajo.

Eden prvih �lankov
je bila recenzija Joeja Walsha.

Jann mi je poslal sporo�ilo,
v katerem je pisalo:

"Dobro opravljeno,
vedno bolj�i si. Jann."

Pomislil sem: "Neverjetno,
prebral je mojo recenzijo."

Takrat sem bil glavni urednik
vseh teh avtorjev,

imeli pa smo jih ogromno.

Moral sem ugotoviti, kdo je v �em
dober in mu dati dobro idejo.

Odli�ni avtorji v�asih ne vedo,
o �em bi pisali.

"Rolling Stone" je hitro postal
ve� kot le glasbeni �asopis.

Prevzeli smo vlogo
doma novega novinarstva.

Leta 1973 sem �e
najel Toma Wolfa.

"Rolling Stone"
je bil zelo fleksibilen,

pripravljen tvegati, neustra�en.

Kr�il je pravila v �asu, ko so se
mladi baje te�ko osredoto�ali,

in izdajal neskon�ne �lanke.
Nekatere sem napisal sam.

"Rolling Stone" mi je dal
prostor, da zares za�gem,

udarim po mizi,
kot bi rekel Lord Buckley.

Tega vam ne more ponuditi vsak.

Danes je z mano nomadski
dopisnik "Rolling Stona",

najbolj�i novinar v dr�avi,
Hunter S. Thompson,

DGN, doktor "gonzo" novinarstva.

Je za nami policija?

Kako je ogromen. Ljudi pa zanima,
zakaj no�em ameri�kih avtov.

Kaj je "gonzo" novinarstvo?
�Popolna subjektivnost.

Pristranskost, sodelovanje.
Vi ste del zgodbe.

�igava ideja je bila, da bo
Hunter poro�al o kampanji?

Moja.

Najprej sem hotel, da gre
v Vietnam in poro�a o vojni,

toda med pripravami
sem podvomil v to odlo�itev.

Ne vem, nekako
sem se premislil.

Zanima me,
zakaj se drogirate.

Dokazano je, da izbruhi jeze
niso dobra podlaga za intervju.

Obema bo la�je,
�e pri�gem d�oint.

�e bi bil tukaj, besen,
in bi vzel trip,

bi na va�em mestu od�el.

V kampanjo smo �li, ker smo
hoteli vplivati na volitve,

da bi videli, kaj lahko
dose�emo z glasom mladih.

Skoraj vsi na�i bralci
so imeli pravico glasovati.

Kako politiko narediti privla�no
ljudem, ki je ne marajo?

Po�lje� pisca o "Hell's Angels",
naj poro�a o teh huliganih,

o vseh teh,
ki tekajo naokoli in o Nixonu.

Bi lahko svoje �lanke objavljali
v kateri drugi reviji?

O, ja, toda ni jih veliko,
ki bi pla�ali za to.

Vsaka �tiri leta
v dr�avi zavrejo strasti.

Ljudje si �elijo re�itelja,
viteza na belem konju,

in kdor zmaga, postane tako mo�an,
kot je Nixon zdaj,

tako da �loveku pravzaprav daste
diktatorsko mo� za �tiri leta.

Da bi pre�iveli v ameri�ki politiki,
morate biti skoraj rok zvezdnik.

Nixon je danes objavil,
da bo znova kandidiral.

Demokratskih kandidatov ne manjka.
Favorit je E. Muskie iz Maina.

Tu je tudi senator
George McGovern iz Ju�ne Dakote.

Ni favorit,
a je priljubljen med mladimi.

V Washingtonu mora�
prositi za novinarsko prepustnico.

Dvomim, da bi kdo
zavrnil "Rolling Stone".

Razen �e kdo goji zamero
proti meni osebno.

Ne spomnim se nikogar takega,
razen Nixonovih ljudi.

Novinar mora na politike
gledati zvi�ka.

Trdno sem se odlo�il,
da se izognem dobrim odnosom,

ki nastanejo med
politiki in novinarji,

toda tak neizprosen, odlo�en
pristop prina�a svoje te�ave.

Najbolj o�itna je moja
pristranskost do McGoverna.

Razmi�ljati moramo o mladeni�ih,
ki se �e vedno mo�no borijo.

Ho�em, da je vojne
v Vietnamu konec, in to takoj.

Verjetno je najiskrenej�i
politik v Ameriki,

kar pa ni isto kot
najbolj�i kandidat.

Za to bi potreboval vsaj eno
mra�no, noro lastnost Micka Jaggerja.

Toliko o objektivnem novinarstvu.
Tukaj ga ne i��ite,

ne pri meni ne pri komerkoli,
ki mi pade na pamet.

Z izjemo �portnih rezultatov
in poro�il z borze

objektivno novinarstvo ne obstaja.

�e sam izraz je
pompozno protislovje.

Nixon je v Belo hi�o zdrsnil ravno
zaradi dogem in lukenj v predpisih.

Bodimo mo�ni, bodimo za mir,

a za mir z mo�jo, ne �ibkostjo.
Za to se zavzemamo.

Nixon predstavlja
temno plat ameri�kih sanj,

vse, kar preziram, �esar ne maram
in bi bilo potrebno izkoreniniti.

Pohlep, izdajalstvo, neumnost,
lakomnost, mo� la�i,

popolno zavra�anje kakr�negakoli
konstruktivnega politi�nega nagona.

Predstavlja vse,
kar je narobe s to dr�avo.

V politiki lahko uspete
samo na dva na�ina.

Ali ste kot dinozaver
z ustrojem,

ki bo na smrt prestra�il
opozicijo, na primer Nixon,

ali pa energijo usmerite v jezo
mladih, razo�aranih volivcev,

ki so �e dolgo opustili idejo
o glasovanju kot dol�nosti.

O McGovernovi kampanji
je poro�alo �est ljudi,

od tega dva iz "Rolling Stona",
Hunter in mladi Tim Crouse.

Hotel je poro�ati o kampanji.
Rekel sem: "Pojdi, pomagaj Hunterju."

Celotna zamisel o revoluciji,

ki osvobaja pred zatiranjem,
obi�aji, ki zavra�a vojno ...

Hunter je na to gledal
z romanti�nega vidika.

Mislil je, da politika lahko svet
naredi varen za protikulturo

in njene ideale.

Pravzaprav je iskal
iskrenega politika,

George McGovern pa je bil edini,
ki se je temu vsaj pribli�al.

Hunter se je spravil na Muskieja,

�loveka, ki se je izjemno mo�no
spopadal z McGovernom.

Hunter se ni mogel
znebiti Muskieja.

Kaj si storil Edu Muskieju?

Ni�. Sam si je nekaj storil,
jaz sem samo pomagal.

Proti koncu bitke v Wisconsinu,
teden dni pred volitvami,

se je razvedelo, da je Muskiejev
svetovalec klical zdravnika,

ki naj bi kandidata
zdravil s �udnim zdravilom,

za katerega nih�e od novinarjev
ni �e nikoli sli�al.

Po Muskiejevem zlomu na tovornjaku
sem vedel, da gre za ibogain,

kot tudi po blodnjah
v kampanji na Floridi

ter totalnemu besu,
ki ga je prevzel v Wisconsinu.

Ker sem poznal u�inke ibogaina,
je povsem mogo�e,

da so Muskiejeve mo�gane
paralizirale halucinacije

in je namesto mno�ice ljudi
videl po�asti.

Lahko samo ugibamo,
ker tisti, ki vedo,

no�ejo komentirati
eksperimentiranja z ibogainom.

Med novinarji so se
za�ele �iriti govorice,

da Muskie jemlje to bizarno drogo.
Ti pa si rekel, da si si to izmislil.

Moral sem. Nisem mogel
verjeti, da so ljudje nasedli,

da so mislili,
da Muskie jemlje ibogain.

Sploh nisem rekel, da ga,
samo da kro�ijo govorice.

Kar dr�i,
ker sem jih jaz raz�iril.

�e natan�no preberete,
sem vse natan�no navedel.

Konvencijo demokratov
v Miamiju so prikazali

kot eno najbolj brutalnih
predstav na�ega �asa.

Jerry Rubin je na televiziji
pogosto opozarjal ...

10.000 golih hippiejev
bo mar�iralo po tej ulici.

Vsi bodo kadili marihuano,
tudi delegati.

Za�enja se 36. konvencija
demokratske stranke, mir, prosim.

Po �tirih urah na videz
neskon�ne parade bedakov,

je polovica delegatov v dvorani
za�ela izgubljati nadzor.

Videl sem, kako se
ljudje predajajo alkoholu,

med skupino delegacij
Kalifornije in Wisconsina

pa je nasmejani �udak
ponujal teko�i THC vsem,

ki so �e lahko stali.

McGovern je
sestavil raznoliko koalicijo,

me�anico hipijev in delavcev,
kmetov in filmskih zvezdnikov,

urbanih �rncev,
Latinoameri�anov in mladih.

Koalicijo, ki lahko
izvoli skoraj kogarkoli.

Ste re�iser in igralec. Mislite,
da se spremembe dotaknejo mladih,

ki so pravzaprav va�i,
ki sledijo vam?

Sodelujejo, zanima jih, razumejo,
da lahko oblikujejo svojo dru�bo.

Mislim, da se po�utijo vklju�eni.

V ponedeljek ob polno�i
je McGovern dobil nominacijo.

Od tega potratnega zapravljanja
za vojsko, ki nas �ibi,

se vrni, Amerika. Vrni se prepri�ana,
da lahko poi��emo nov svet.

V primerjavi s konvencijo
demokratske stranke

je bila Nixonova proslava
slab trip,

ki lebdi v mra�nem limbu
med otopelostjo in obscenostjo.

Kot slab porni� v kinu,
ko ho�ete oditi, a vseeno ostanete,

potem pa kino zapustite
depresivni in malce osramo�eni.

Med demokrati in republikanci
ni velike razlike,

to sem �e povedal,

toda samo slepec bi spregledal
razliko med Nixonom in McGovernom.

Z mano ni lahko,
kar se ti�e rokov.

Ker me ni bilo tri, �tiri dni,
so storili edino logi�no stvar.

Potrkali so na moja vrata
in raztovorili 20 kg opreme:

Dva zaboja piva,
�tiri litre d�ina, deset grenivk

in dovolj speeda, da spremenim
izid �estih Super Bowlov.

Poleg tega elektri�ni pisalni stroj,
papir in tri magnetofone,

�e bi bila situacija tako kriti�na,
da bi moral opraviti verbalno.

�e so ankete zanesljive,
bo Nixona volila ve�ina Ameri�anov,

ki mislijo, da je
bolj iskren in zanesljiv,

a tudi, da je bolj verjetno,
da bo kon�al vojno v Vietnamu.

Letos se bomo morda morali
soo�iti z resnico,

da smo samo narod 220 milijonov
trgovcev rabljenih avtov,

z dovolj denarja za oro�je,
ki brez sramu pobije vse,

ki nas posku�ajo vznemiriti.

Zaenkrat McGovern
nima nobene dr�ave.

Nixon je pometel
s svojim protikandidatom.

Jezus, kdaj bo tega konec?

Kako nizko mora� potoniti,
da postane� predsednik te dr�ave?

Ura je 20. 14,
dan po bo�i�u leta 1972.

Totalno sem zadet.

Brezupni pijanec
brez upanja, iz�rpan.

Mislim, da je pomanjkanje
adrenalina kot droga.

To me mu�i.

Prej�nje leto je bilo kot vrtiljak,
potem pa naenkrat ni�.

Pravzaprav je bil konec
�e v Miamiju.

Volitve so bile odlo�ene,
mi pa tega nismo vedeli ali priznali.

Nixon je temna, neozdravljiva,
nasilna plat ameri�kega lika.

Predstavlja volkodlaka
v nas, nasilne�a,

plenilca, ki se spremeni
v nekaj nepredstavljivega,

s kremplji in krvavimi razjedami,
v no�eh, ko je Mesec preblizu.

Hunter Thompson je bil
eksploziven, karizmati�en.

Hotel je biti samotar. Tudi mene
je odrinil, naj grem po svojo zgodbo.

Na neki ravni se kolumnist
in fotograf tudi razideta.

Fotografijam ni bilo treba
odra�ati zgodbe.

Vedno pa so jo dopolnjevale
in dodajale k vsebini.

San Clemente.
Slike iz San Clementa.

Novinarski avtobus
Bele hi�e, "Nemirni veter".

To so fotografije odhoda.

Ko je Hunter od�el,
ni pustil ni�esar napisanega,

ti pa si imela ta portfelj.
Poro�ali smo o njegovem odstopu.

Imel si r�ke, Hunterjeve strani
si dopolnil s temi slikami.

Neverjetno je, ker so bile velike,
potrebovale so prostor.

Ustvaril si klasi�no galerijo.

Kdo bi lahko pozabil
ta prizor? Neverjetno.

To smo lahko storili.
Prvi�, nismo imeli naslovnice.

Imeli smo staro sliko heroja,
ne vem ... �Slike namesto zgodbe?

Mislim, da je ta
ideja za naslovnico,

snemanje pred praznim
belim ozadjem, fantasti�na.

Super je, v�e� mi je.
�Ni treba, da je vedno bela, �e ...

Vseeno je, ali je ozadje
belo, �rno, ali je �e je rob rde�.

Obstaja x �tevilk naslovnic,
vedno manj jih je, a ne zaradi nas,

zaradi industrije, in tako bo tudi
v prihodnje. �Ja ... Prav, naslednje?

"Rolling Stone" je razvil svojo
kulturo, jaz pa nisem bil sanja�.

Imel sem druga�ne na�rte.

Imel sem svojo stran
med recenzijami plo��.

Dobra recenzija v "Rolling Stonu"
je postala za�elena.

Najraje sem imel �rnsko glasbo.

V prvih �lankih sem pisal
o B. B. Kingu, Arethi Franklin,

Samu in Davu, Otisu Reddingu,
Wilsonu Pickettu.

Sprva so bili bolj kot
seminarske naloge na faksu.

Jann mi je rekel,
naj se malce sprostim.

Rok je bolj priljubljen
kot kadarkoli,

toda zdi se, da ima
manj�i vpliv na dru�bo.

�ir�i je kot pred desetimi leti

in precej ve� uporablja
kantri, d�ez in pop.

Meni pa zveni
vedno bolj homogeno.

Roku danes
najbolj manjka domi�ljija.

Nocoj lahko o nekom pi�em
kot neko�, brez zadr�kov.

V Harvard Square Theatru sem videl
odsev svoje rokovske preteklosti.

Videl pa sem �e nekaj.
Videl sem prihodnost rokenrola,

ki ji je ime Bruce Springsteen.

Springsteen je vse: Rokovska
baraba, pesnik, baletnik,

igralec, �aljivec, frontman barskega
benda, kitarist, odli�en pevec

in odli�en rokovski skladatelj.

Bend vodi,
kot bi ga �e od nekdaj.

Ne spomnim se belega izvajalca,
ki je fantasti�en pri toliko stvareh.

"Rolling Stone" spremljam
verjetno �e od prve �tevilke,

ker je bila izdana,
ko sem jih imel 17.

Pomislil sem: "Mojbog,
o�itno nisem edini �udak,

ki resno jemlje te stvari."

Leta 1974 smo imeli dve plo��i.
Tri so bile predvidene po pogodbi.

Nista uspeli. Vsi, s katerimi
sem delal, so zapustili zalo�bo.

Producentski ekipi ni �lo.

Nismo mogli posneti pesmi,
za katere sem vedel, da so dobre.

Imeli smo "Jungleland" in,
mislim, razli�ice "Thunder Roada".

Toda nismo jih mogli posneti.

Spomnil sem se no�i v Bostonu,
ko sem bral Jonovo recenzijo.

Rekel sem: "Tu so informacije,
ki niso od bli�njih.

To se zdi pametno,
moram se zbli�ati s tem tipom.

Spoprijateljila sva se.

Z Bruceom imam edinstven odnos.

Nek ve�er sem ga odpeljal v studio,
kjer je samo gledal, kaj po�nemo.

Potem smo �li nekaj pojest
in rekel je:

"No, �e misli�, da lahko
pomagam, samo reci."

Moja prednost je naravna
sposobnost pisanja glasbe.

Mislim, da me je delo v "Rolling
Stonu" na �uden na�in pripravilo

na delo, ki sem ga
na koncu opravljal z Bruceom.

Prve razli�ice stvari
s plo��e "Born to Run" ...

Aran�ma je bil dalj�i, z ritmi�nimi
in glasbenimi spremembami.

Jon je bil,
med drugim, zalo�nik,

mi pa smo iskali dolo�en zvok,
ki bolj zadene bistvo,

da bi to, kar po�nem,
spravili v mo�an stroj.

Produciral sem album, s katerim
se je Bruce prebil, "Born to Run".

Spoznal sem, da ho�em
biti glasbeni producent.

Bil je �as,
da zapustim �asopis.

Ta generacija,
ki je ustanovila �asopis,

se je malce umaknila
od tega, kar je postal on

in tega, kar je postal rok.

Novi bendi sredi 70-ih.
"Kdo bo pisal o Deep Purplu?"

"Jaz bom pisal o Deep Purplu.

Pravzaprav, tedne in tedne
bom pisal o Deep Purplu.

Zadol�en bom za Deep Purple."

Jaz sem odna�al smeti.

Zanje so bile to smeti,
zame pa je bil raj.

Vpra�ati Jethra Tulla o flavti
ali Blackmora o zvoku kitare ...

Bil sem sre�en,
ker sem to po�el.

Ker sem bil freelancer,

nekateri bendi pa so imeli
te�ave z "Rolling Stonom",

sem se vedno lahko izgovarjal,
da delam za njih, a nisem urednik.

Bend, ki se mu je "Rolling Stone"
zelo zameril, je bil Led Zeppelin.

Popljuvali so njihov prvi album.

Ko so se prebili, niso hoteli
delati z "Rolling Stonom".

Moral sem jih prepri�ati
v "Rolling Stone".

Potreboval sem tri tedne.

�eprav so prodali ve� kot milijon
kopij prvih petih albumov

in so trenutno na turneji po ZDA,

za katero se pri�akuje, da bo
najbolj donosna v zgodovini roka,

kritiki vseh medijev nenehno
blatijo in kritizirajo bend.

V �lanek o skupini Led Zeppelin
sem vlo�il popolnoma vse.

Poslal sem ga
in �akal pohvale.

Ben je poklical in rekel, da me Jann
ho�e videti. "Super," sem pomislil.

Rekel je: "Pridi v San Francisco,
da te odpeljem v uredni�tvo."

A ne pozabi,
da je danes zelo slab dan.

Umrl je Jannov mentor, Ralph Gleason,
zato je zelo razburjen.

Rekli so: "Jann, pri�el je otrok,
ki je pisal o Zeppelinih."

Rekel je: "Naj pride."

Zame je bil to
zelo te�ek dan,

potem pa se je pojavil
�e mladi Cameron.

Jann je sedel v kotu, pred njim
je bila napol prazna vodka.

Jokal je.

Rekel je:
"Nekaj ti povem o �lanku.

Hvala, objavili ga bomo,
toda ni ti uspelo."

Vpra�al sem: "Kaj je bilo narobe?"

Za 16-letnika je to sijajna zgodba,

za profesionalnega novinarja
pa je bil preve� ne�en do njih.

Nismo hoteli biti grobi,
a potrebovali smo stvaren pogled,

ne le pogled obo�evalca.

Rekel je: "Napisal si,
kar so hoteli, da napi�e�.

V zgodbi ni ni�esar, s �imer
bi doprinesel v srce scene,

ni�esar o ob�utkih,
o tem, kako di�i,

o tem, kaj oni pomenijo
v tem zgodovinskem trenutku,

o �emer bodo ljudje
brali �e leta pozneje.

Tega ni. V �lanku
govorijo sami o sebi.

Ni slabo, a ni to,
kar potrebujemo."

Rekel je, naj po�akam, od�el
v zadnjo sobo in prinesel to.

"Slouching Towards Bethlehem"
od Joan Didion.

Rekel je: "�e res ho�e�
postati pisatelj,

ne recenzent, kritik ali tip,
ki ima rad glasbo in pi�e o tem,

bo� preu�il Joan Didion,
njen profil Jima Morrisona.

To je moja knjiga, vzemi jo."

To je bila moja izku�nja z Jannom.
Tega ne bom nikoli pozabil.

Lahko bi rekel:
"Objavite zgodbo, vseeno je."

Ampak ni.
Rekel je: "Naj pride."

To je pravi urednik in publicist.

Brala sem, da je va�a dru�ina
bogata in ekscentri�na. Je res?

O�e je bil poslovne�,
z mamo sta ustanovila podjetje.

Mama ga je zapustila, napisala
nekaj knjig, �e je to ekscentri�no.

Ne pretirano.

Ste v otro�tvu imeli idola?

Moji so bili zagrizeni demokrati,

zato so bili moji idoli
Adlai Stevenson in Ester Kefauver.

Od tu politi�na ... �Od star�ev.
�Kaj ste dobili od njiju?

Nekaj poslovne �ilice,
verjetno, od o�eta.

Mama pa me je v mladosti
nau�ila uredni�kega dela,

kaj je potrebno pri pisanju,
o okusu, slogu in tem.

Mama mi je omogo�ila prvo slu�bo
na lokalni NBC-jevi postaji.

Pisal sem prometna poro�ila
v izolirani sobici.

Na policijskih frekvencah sem
poslu�al poro�ila o nesre�ah,

pisal povzetke
in jih posredoval DJ-ju.

Zahvaljujo� temu sem postal
dopisnik na faksu, v Berkeleyju.

V Berkeley sem pri�el jeseni 1963,

Janna pa sem spoznal
za�etek leta 1964.

Od�el sem
v Jannovo stanovanje na hribu.

Zanimivo je bilo, ker nisem poznal
nobenega bruca, ki ima stanovanje.

To je bilo zelo nenavadno.

Vrtel je plo��o Mosa Allisona,
ki je bil izjemno priljubljen,

imel je odprto �asopisno stran
z vsemi debitantkami.

Nikoli nisem spoznal
kogarkoli iz tega sveta.

Malce me je za�udila
ta kombinacija hipsterja

in nekoga,
ki ho�e v visoko dru�bo.

Toda bil mi je v�e�,
mo�na osebnost.

Gibanje za svobodo govora
je bilo v �asu 2. letnika faksa.

Bil sem �lan radikalne
skupnosti na kampusu.

Bil sem v organizaciji,
ki je financirala proteste.

Zahtevamo ukinitev omejitev
pri vseh vsebinah,

razen sodni�kih,

to pa je ogromno svobode.

Univerza je prepovedala
propagando na kampusu

in takoj zatem je bila
organizirana �tudentska stavka,

ki je paralizirala kampus.

In kampus je bil blokiran.
Ni bilo predavanj,

mnogi profesorji
niso hoteli predavati.

Univerza ni vedela,
kaj naj stori.

Svet misli, da je dr�avljanska
nepokor��ina 2. in 3. decembra

neupravi�ena in da ovira
normalno delovanje ...

Mario Savio je stal
ob odru s papirji v roki.

Nenadoma sem se vpra�al.
"Mojbog, kaj on po�ne tukaj?"

Odlo�no je krenil
proti odru, odlo�il papirje

in nenadoma je pritekel �erif
ter ga zgrabil za vrat.

Ko delovanje ustroja
postane tako odvratno,

da morate s telesi
zablokirati zobnike,

potem to morate ustaviti.

Kri�anje mno�ice,
�ok tistega trenutka

je oblikoval moje �ivljenje
in zagotovo tudi Jannovo.

Toda Jann je bil tudi novinar
na tem dogodku.

Moral je poslati zgodbo
in to je bila odli�na zgodba.

V gibanju za svobodo govora
sem delal za obe strani.

Vodjam gibanja sem sporo�al
informacije, nato pa poro�al o vsem.

V tem, da si novinar in aktivist,
nismo videli nobenega protislovja.

Na vseh ve�jih kampusih
so se �tudenti oblikovali

v velike skupine aktivistov.

Med protesti pa je
pri�lo tudi do nasilja.

Manj�e skupine
ekstremnih aktivistov

so bile nasilne, metali so
steklenice, razbijali okna,

izzivali policiste, da bi
pretepli protestnike.

Gibanje za �lovekove pravice
je postalo gibanje za mo� �rncev.

Tu so bili �rni panterji.

Nasprotovali so policiji,
nosili oro�je, nadzirali semaforje.

To je navdihnilo mojo generacijo,
ki je bila vse bolj revolucionarna.

Te sile so pre�emale dru�bo.

Frakcije so �le
v razli�ne smeri,

organizacije, ki so organizirale
proteste, so razpadle.

In ko so leta 1974
ugrabili Patty Hearst,

je �e vladala mo�na paranoja.

Patty Hearst in Steve Weed
sta bila v svojem stanovanju

tisto megleno no�
4. februarja 1974.

Mladi par je �ivel "v grehu",
tu in tam pa sta skadila tudi d�oint.

DeFreeze, Wolf in Perry so se
pritihotapili v stanovanje 4.

Vdrli so, vihteli oro�je,
zgrabili Patty

in jo odnesli v avto,
ona pa je kri�ala in se upirala.

Stla�ili so jo v prtlja�nik.

Patty je bilo strah, bila je na pol
gola, a je strmela v ugrabitelje.

Pozdravljeni, tovari�i, bratje
in sestre. Ime mi je Cinque.

Sem �rnec in predstavljam �rnce.

Cinque je bil za neke tati�,
ki je prostitutki ukradel 10 $.

Imam �in mar�ala
v ameri�ki veji

Simbiotske osvobodilne vojske, SLA.

Na� cilj je osvoboditi
vse zatirane v tej dr�avi.

Naj glas njihovega oro�ja
izre�e sporo�ilo svobode.

Za SLA,
�tiri belce in �tiri belke,

je bil Cinque karizmati�ni prerok,

katerega besede o ugrabitvah
in ubijanju so bile smiselne.

V imenu SLA
sem dol�en sporo�iti,

da je Patricia Campbell
Hearst �iva in varna.

Imela je prevezo za o�i.
Bila je v ozki sobici,

z �arnico in zlo�ljivo posteljo.

Ni bilo oken, bilo je vro�e.
Izgubila je ob�utek za �as.

Ni bila la�na.
Cinque jo je nenehno ustrahoval.

Njo in njeno dru�ino je obto�il,
da pijejo kri obi�ajnim ljudem.

Pokazal ji je seznam stvari
v lasti dru�ine Hearst:

Devet �asopisov, 13 revij,
�tiri radijske in TV-postaje,

rudnik srebra, tovarna papirja
in odli�ne nepremi�nine.

Takrat je bila dru�ina Hearst
zelo znana,

ker je bila zelo bogata.

Pattyjin dedek, William R. Hearst,
je ustanovil �asopisni imperij.

O njem so pisali knjige,
o njem so posneli film,

enega najbolj znanih
filmov vseh �asov.

Med kampanjo nisem
ni�esar obljubil,

ker �e pred nekaj tedni

nisem niti upal,
da bi lahko bil izvoljen.

SLA je ugrabil Patty,
naslednico �asopisnega imperija.

Niso mogli ugrabiti
nikogar bolj dramati�nega,

razen morda
predsednikove h�ere.

Mama, o�ka, v redu sem.

Tu je bojna enota,
oboro�ena z avtomatskim oro�jem.

Pripravljeni so umreti za to,
za kar se borijo.

Upam, da bo� storil,
kar zahtevajo, o�ka, in to hitro.

Ne silijo me, da to govorim.

Radi te imamo, Patty. Oprosti,
ker jo�em, a vesela sem, da si dobro.

Bodi mo�na,
vem, da te bo Bog vrnil.

Verjamem, da je na varnem,
da dobro skrbijo zanjo

in da so iskreni.

Patty se je bala Cinquea. Rekel je,
da bo umrla, �e ne izpolnijo zahtev,

in verjela mu je. Zato je bila med
pogajanji za odkupnino nestrpna.

Zdelo se mi je, da star�i
razpravljajo o moji vrednosti,

recimo, dva milijona,
ne pa deset.

Ob�utek, da star�i nate gledajo
v dolarjih in centih, je grozen.

To je bilo ogabno.

Postopoma je razo�aranje nad star�i
preraslo v simpatije do SLA.

Cinque je hotel, da postane
njihova sobojevnica.

Patty so spodbujali, naj obiskuje
dnevna politolo�ka predavanja SLA

in poslu�a njihovo himno,

grozljivo d�ez kompozicijo,
ki jo je izbral Cinque.

Objemali so jo, jo klicali sestra,
kon�ali njeno osamljenost.

Njena preobrazba je bila
�ustvena in politi�na.

Sedam tednov po ugrabitvi
je postala Tania, bojevnica SLA-ja.

Pozdravljeni, ljudje,
tukaj Tania.

15. aprila smo s tovari�i
vzeli 10.660 $ in dva centa

v poslovalnici banke
"Hibernia" na Sunsetu.

�rtvam bi se lahko izognili,
�e bi ljudje sodelovali

in bili mirni do na�ega odhoda.

O zgodbi so poro�ali vsi,
bil je pravi cirkus.

To je bil O. J. Simpson
pred O. J. -jem.

Toda mainstreamovski mediji
niso sli�ali njene strani zgodbe,

dokler "Rolling Stone"
ni na�el vira, Jacka Scotta.

Jack je bil pisec, ki je hotel
napisati knjigo o SLA-ju.

Pri�el je na Berkeley,
da bi govoril s prijatelji,

ki so simpatizirali s SLA-jem,
a ni vedel, v kolik�ni meri.

Naslednji dan ob 14h, na kri�i��u
Telegrapha in Dwight Wayja,

je Jack vstopil v stanovanje,
pripravljeno na policijsko invazijo.

Avtomatske pu�ke
v vrsti ob oknih,

granate v strate�kih kotih.

Eno pu�ko je dr�ala
nizka, resna �enska.

To je bila Tania,
Patricia Campbell Hearst.

"Rekli ste, da vas zanima SLA,
zato smo vas povabili.

Trenutno je najpomembneje,
da nam pomagate."

Jack je pokimal.
Imel je 40.000 $.

Za begunce je bil
denar dobrodo�el.

Iz Berkeleyja niso mogli oditi
brez toliko denarja.

Bilo je preve� plakatov,
da bi lahko �li na letalo ali vlak.

Morali so se lo�iti in iti z avti.

Jack je vozil Patty.
Nih�e drug ne bi vozil 5000 km

z najbolj znano begunko v dr�avi

do lesene dvonadstropne hi�e
ob makadamski cesti v Pensilvaniji,

tri ure zahodno od New Yorka.

Jack in Patty sta pri�la brez te�av.

Kmetija je bila visoka in dotrajana.

Patty je bila pogosto
na vise�i mre�i.

Zdi se, da so si begunci
poleti odpo�ili.

Nabirali so robide,
ki so rasle ob cesti.

Begunci so bili dva meseca
odvisni od Scottov.

Obe strani sta se dogovorili,
da bodo od�li do 1. septembra.

Prijatelji v Berkeleyju bodo morda
pripravljeni tvegati in pomagati.

Po nekaj klicih so neradi
priznali te�avo: Patty Hearst.

Nova ekipa v avtu ni hotela
begunke z naslovnice Newsweeka.

�e Patty odide s kmetije,
bo Jack moral voziti avto za pobeg.

Po treh dneh so pri�li
v Las Vegas.

Jack je pustil Patty v motelu,
jo objel in se poslovil.

Bil je 27. september 1974.

Patty Hearst se je dolgo skrivala,
okoli 19 mesecev.

Z Davidom sva ta �as
pisala zgodbo,

a nisva mogla razkriti,
da je bil glavni vir Jack Scott.

Te�ko je opisati,
kako nevarno je bilo.

Na koncu sem Jannu rekel:
"Mislim, da bo� �okiran,

a si pripravljen objaviti zgodbo,
ne da bi poznal vir informacij?"

Pristal je. Vedela sva,
da imava senzacionalno zgodbo.

�lanek je bil pripravljen.

Potem pa so Patty
na�li in aretirali.

Ujeli so jo v petek, zato smo imeli
improvizirano tiskovno konferenco.

Jaz, v flanelasti srajci,
ki sem potrjeval na�o zgodbo.

Politi�no ozadje trditev
o porazdelitvi bogastva v tej dr�avi

in �e marsikaj, glede �esa bi se
strinjali vsi, je vplivalo na Patty.

�asopis se je proslavil
z zgodbo o Patty Hearst.

Po tem se je zanimanje za �lanke
"Rolling Stona" precej pove�alo.

"Rolling Stone," pravite?

Mnogi ne vedo, da je �lo sprva
za podzemno, protikulturno revijo.

Polkovnik McCormick bi te�ko
prebolel, da "Chicago Tribune"

povzema zgodbo, ki jo je
prvi objavil "Rolling Stone".

Od kod vam ta zgodba?
Kdo so viri?

Komentirajte ponujanje
publicitete SLA-ju.

Zakaj je �lanek tako sporen?

"Rolling Stone" je �lanek objavil
v dveh �tevilkah ...

Howard Kohn, hvala, da ste pri�li.
�Z nami je David Weir.

SLA se je predstavil kot
revolucionarni izvidnik.

Posku�al je prestra�iti
bogate in vplivne,

uspel pa prestra�iti
samo navadne Ameri�ane.

Prestra�en narod pa �e nikoli
ni spro�il revolucije.

SLA je bil na nek na�in zadnji,
�udni izdihljaj �estdesetih.

In mislim, da govorim
v imenu cele generacije,

ki se je po�asi umaknila
od protestov.

Poro�ili smo se,
dobili otroke, se zaposlili,

na neki ravni
postali profesionalci

in idealizem generacije
se je nekako stopil.

V San Franciscu smo imeli SLA,

morilce Zebra, morilce Zodiac ...

San Francisco me je za�el stra�iti.

Komaj sem �akala, da se vrnem
na vzhod, v New York, srce zalo�b.

To je bil dober
trenutek za selitev.

Ko smo ustanovili "Rolling Stone",
je bil San Francisco �iv, razburljiv.

Tukaj �e vedno �ivijo
isti ljudje, a so odrasli.

Jerry Garcia,
Grateful Dead, Airplane ...

Ti ljudje niso ve� 25-letni ...
Kako se re�e? Mladostniki.

Zdaj jih imajo 35, imajo dru�ine,
nimajo ve� �asa za �ale

in neumnosti.
To je normalno.

Leta 1977 smo se �irili,

to pa smo lahko storili samo
v New Yorku. Bili smo pripravljeni.

V New Yorku se je vse spremenilo.
Mnogi sploh niso pri�li.

Nova ekipa ni imela elana
in duha kot v San Franciscu.

"Rolling Stone" bi moral biti
gro�nja estebli�mentu,

namesto tega pa je
postal estebli�ment.

Jannova osnovna zamisel
temelji na glasbi,

na osvobodilni mo�i rokenrola.

Ne osvobaja ve� r�k,
ampak glasba iz ozadja.

Ni ve� groze�, revolucionaren,
ampak samo donosna industrija.

Ko svojo uredni�ko genialnost
usmerite v to, to pa se spremeni,

kaj storiti?

Hipijevski rok je
dolgo prevladoval,

15-letnike ni ve� privla�il
koncept le�anja in zakajanja.

No�ejo tega.
"To po�ne moj foter."

Ho�ete nekaj, kar bo za�igalo,
in punk je to storil.

Lahko greste nazaj do Iggyja
in Stoogesov v Detroitu,

lahko do Elvisa,
lahko se vrnete zelo dale� nazaj,

toda obla�enje, glasne hitre kitare,
to se je za�elo v New Yorku.

To se je za�elo v CBGB-ju.

Ramonese sem prvi� videl
poleti leta 1975.

�e nikoli nisem sli�al �esa takega.

Na radiu ste lahko sli�ali
samo disko

ali pa Lindo Ronstadt,
Eaglese, soft rok.

S�asoma to postane dolgo�asno.
Ramones so me navdu�ili.

Bil sem na dveh setih,
s punco, ki je nisem hotel,

toda bilo jo je strah oditi domov,
zato sem ostal do konca.

Chucka sem spoznal v New Yorku.
On ni delal z nami na zahodu.

Preprosto ujela sva se.

Bil je deset let mlaj�i
a je vedel, kaj se dogaja.

Predstavil mi je CBGB in punk.

Enkrat smo imeli
uredni�ki sestanek,

pogovarjali smo se
o resnih uredni�kih stvareh.

Nenadoma se odprejo vrata in vstopi
Chuck z neko �udno frizuro.

Izgledal je povsem druga�e. Nosil
je radio in za�el predvajati pesem.

Takrat sem prvi� sli�al
Sex Pistolse.

Ne le, da je bil Chuck mlad,
upornik in provokativen,

kot je bila tudi ta glasba,
ampak je prepoznal njeno vrednost.

Youngova zgodba
o Sex Pistolsih je bila poskus,

ki ga je Jann dovolil, a mislim,
da v tem ni videl prihodnosti.

Malo pred polno�jo sem s taksijem
pri�el pred klub "Vortex".

Klub je bil poln mrtva�kih
najstnikov v �rnem ali sivem.

Johnny Rotten, blagoslovljen
z besom, videnim samo na boji��u,

se je razglasil za antikrista,
ki ho�e vse uni�iti.

To BBC-ju ni bilo v�e�,
zato Sex Pistolsov niso predvajali.

Jaz ne ustvarjam kaosa,
samo ubadam se z njim.

Toda imate nek kon�ni cilj.
�Seveda. �Lahko ... Kak�en?

�iveti 185 let, morda ve�.

Rad bi bil vampir in ve�no �ivel,
to bi bilo super.

Ko si se zbudil in za�el peti,
kako je to izgledalo?

Povej, Johnny. ��udovito.
�Daj no. �Ljudje so mi metali ro�e.

Kaj si misli� o bendih,
kot so Stonesi? �Ni�.

To zame ni bend,
ampak korporacija.

Misli�, da so pomembni
za najstnike?

Seveda ne. Pomembni so
za njihove star�e, to je vse.

Pa Rod Stewart?
�Kaj z njim? �Za mame in o�ete.

Vsepovsod je.
�On je star kreten.

Pistolsi nam niso pokazali politike
dolgo�asja, temve� porazdelitve.

Liberalcem iz 60-ih amputirati
njihovo delavsko podporo.

"Rokenrol mora otrokom
ponuditi ob�utek pustolov��ine,"

pravi Malcolm McLaren,
mened�er Sex Pistolsov.

Ni trajalo dolgo,
da se je pojavilo nekaj,

kar je nasprotovalo vsemu,
kar je industrija videla kot dobro.

Vsemu temu neverjetnemu
korporativnemu razmi�ljanju,

vsej zapu��ini pop glasbe

so Sex Pistols nenadoma
zabili kol v srce,

legije njihovih obo�evalcev
pa so hotele ve�.

Niso se zbrali,
ker so bili prijatelji.

Pravzaprav niso imeli
ni�esar skupnega,

razen dejstva,
da so sovra�ili vse ostalo.

Nismo bili prijazni fantje,
ampak odvratni pankrti.

In �e vedno smo.

Sid Vicious je roku tako blizu
kot Huckleberry Finn.

Ima neumno sme�en glas.

Hej, bo� eno?

Kot Ringo Starr, le da mu
primerjava ne bi bila v�e�.

Zdi se, da si �e leta
ni umil zob.

Njegovi lasje so dolgi 5 cm
in �trlijo pod �udnimi koti.

Njegov trebuh krasi nekaj
svetlo rde�ih brazgotin.

Samo izkoristil sem to, da sem
postaven in me imajo dekleta rada.

�e i��ejo angela v anoraku,

�e to ho�ejo,
to nisem jaz, mala.

To poletje Pistolsi
dobivajo veliko pozornosti.

�e mesece so na naslovnicah
ve�jih glasbenih tednikov.

Ker njihova besedila
jemljejo dobesedno,

so �asopisi gibanje poimenovali
konec zahodne civilizacije.

�elite predstaviti svojo glasbo,

a se vam ne zdi, da vam ne uspeva
zaradi va�ega vedenja?

Ker so povsod prepovedani,
nastopajo pod la�nimi imeni.

Nocoj so SPOTS, kar je akronim
za "Sex Pistols na tajni turneji."

Klub je sredi
delavskega predmestja.

Klub je nabito poln najstnikov
in ljudi, starih malce nad 20.

Pri odru je grozna gne�a in takoj
pride do te�av z varnostniki.

Nek otrok je z roko prebil zvo�nik,
hodijo po kablih, podirajo opremo.

Trimetrski zvo�niki se nevarno
zibajo. Kadarkoli lahko padejo.

To mi ni bilo v�e�,
tudi danes mi ni.

Morali so me prepri�ati.

Mora� ostati odprt in �akati,
da se v pisarni oblikuje mnenje.

Naenkrat ima� tri, �tiri ljudi,
ki cenijo Chucka in to ho�ejo.

Potem re�e�: "Dajmo."

To je sijajna zgodba
o norem Chucku Youngu.

�li smo intervjuvat Sex Pistolse,
ki so igrali v Teksasu.

Izvedeli smo,
da letalo ne bo vzletelo,

zato je Chuck rekel: "Odpeljimo
se tja." In peljali smo se v Teksas.

Iz New Yorka?
�Iz New Yorka. �Mojbog.

Pri�li smo ravno pravi �as.
Vso no� smo se vozili.

Ravno so postavljali napis
na klub, kjer so igrali.

Prava zgodba za "Rolling Stone".
"Odpeljimo se," pravi Chuck.

Torej ...

Jann, to fotografijo si dal
na naslovnico brez besedila.

Fotografija je povedala vse.

Mislim, preprosti ... Saj ve�.

Ravno sta posnela album
"Double Fantasy".

Spomnim se, da se me je
ta naslovnica dotaknila.

Bilo je leto 1980 in romantika
ni bila ravno najpomembnej�a.

Ta poljub na naslovnici albuma
se me je dotaknil, pomislila sem:

"Kako preprosto, kako �udovito."

Hotela sem poskusiti posneti
Johna in Yoko v objemu.

Pri�la sem v stanovanje,
John me je poklical in rekel:

"Glej, vem, da ho�ejo, da sem na
naslovnici sam, a bi rad tudi Yoko.

To mi je pomembno." Rekla sem:
"Potem potrebujemo nekaj mo�nega."

Yoko se do zadnjega
trenutka ni hotela sle�i.

In tako sta le�ala, John se je,
nag, stisnil k njej, oble�eni,

deloval je precej bolj ranljivo.

Posnela sem fotografijo,
on pa jo je pogledal in rekel:

"To je to. To je najin odnos."

Ljubim te.
�Na �alost tudi jaz tebe.

Mislim, da se bova
na koncu strinjala.

Na sre�o tega �e ne veva,
a bova na koncu izvedela.

To je njegova zadnja fotografija.
Nekaj ur pozneje so ga umorili.

8. december 1980.

"�loveka so ustrelili na 72. ulici,"
so sporo�ili centrali okoli 23h.

Policista Jim Moran in Bill Gamble
sta pri�la pred stavbo.

Ustreljeni ni mogel �akati re�ilca.
Polo�ili so ga na zadnji sede�

in odhiteli v bolni�nico Roosevelt
na kri�i��u 59. ulice in 9. avenije.

Krvavo telo so polo�ili na
vozi�ek in odhiteli na urgenco.

Zdravniki niso mogli pomagati.

Johna Lennona so razglasili
za mrtvega ob 23.07.

Kak�na tragedija za Yoko
in njunega otroka ...

Kaj to pove o tem �asu,
o sami glasbi?

Je to nasilje prisotno v njej?

Je v njej seme zla?

Kdo bi storil kaj takega?
On je samo glasbenik.

Osebno si ga poznal?
�Ja. �Kak�en je bil?

Bil je topel, duhovit,
zabaven. In zelo izrazit.

John in Beatlesi so del �ivljenja
vseh. Z njimi umre tudi del tebe,

del tvojih prijateljev,
izgine del tvojega �ivljenja.

To je kot sre�anje velike dru�ine.

Kako velika je ta dru�ina?
�Zelo velika.

Najve�ja. To je ves svet.

Sli�ati, da je Lennona
ubil obo�evalec,

in to zaradi tega,
kar je bil,

je tako, kot videti, kako avto
podre osebo, ki jo imate radi.

Jaz imam svoj razlog za to,
da ga imam rad.

Trenutek v pesmi "Help!",
ki morda na vas ni vplival.

Vi pa imate svoje razloge,
ki so v osnovi enaki.

Zato so pri meni najve�ji obup
vzbudili odzivi drugih ljudi.

Rokenrol je skupna izku�nja
in osebna obsesija.

To dvoje je nerazdru�ljivo.
Pravzaprav eno poganja drugo.

Vstopila sem. Pripravljali
so naslovnico samo z Johnom.

Johnovo glavo in obraz
sem fotografirala od blizu.

�la sem k Jannu in rekla:

"Jann, Johnu sem obljubila,
da bo na naslovnici tudi Yoko."

In Jann me je podprl.

Rekla sem,
da je to zadnja obljuba.

MEDIATRANSLATIONS

Preuzeto sa www.titlovi.com