All language subtitles for Miles.Davis.Birth.Of.The.Cool.2019

www.titlovi.com

�e ni navedeno druga�e,
glasbo izvaja Miles Davis.

Milesove besede
izgovarja Carl Lumbly.

Od nekdaj sem uro�en z glasbo.

Od nekdaj me �ene,
da igram.

Na to mislim, ko grem spat
in ko se zbudim.

Glasba je vedno navzo�a.

Prednost ima pred vsem.

MILES DAVIS
ROJSTVO COOL JAZZA

Re�ija

�ivljenje je pustolov��ina
in izziv.

Nisem iskal miru in varnosti.

Vedno sem bil tak, kakr�en sem,
vse �ivljenje.

Kdor �eli ustvarjati,
si mora �eleti sprememb.

1926

Rodil sem se v Altonu v Illinoisu,
mestecu ob Misisipiju.

Z o�etom smo se preselili
v Vzhodni St. Louis.

Vzhodni St. Louis in St. Louis
sta bila pode�elska kraja.

Zlasti belci so bili
pravi pode�elani.

In skrajni rasisti.

Miles je odra��al v premo�ni
dru�ini zobozdravnika.

O�e je imel tudi
�ivinorejsko kmetijo.

Bil je drugi najbogatej�i �lovek
v dr�avi Illinois.

�rnec. -Ko je odra��al,
je bila Amerika �e rasisti�na.

Zato ga o�etova premo�nost
v Vzhodnem St. Louisu

ni mogla obvarovati
pred lo�evanjem in rasizmom.

Za 13. rojstni dan
mi je o�e kupil novo trobento.

Mama je hotela, da bi igral
violino ampak zmagal je o�e.

Hudo sta se sprla.

V laseh sta si bila
od mojega zgodnjega otro�tva.

Sli�ali smo njegovo mamo
in o�eta, kako se pri�kata.

To je de�ku zlezlo pod ko�o.

Miles je vse to vsrkaval.

Jezo in odnos do �ensk.

Mama je pobirala stvari
in jih metala v o�eta.

Tako se je razjezil, da ji je
z udarcem izbil nekaj zob.

To je gotovo vplivalo na nas,
�eprav ne vem, kako.

Miles je veljal za genija.

Veljal pa je tudi za �udaka.

Zahajal je v gozd.

Poslu�al je �ivali, ptice
in igral, kar je sli�al.

Vedno je ravnal po svoje.

Za�el je �e zgodaj med trobenta�i
orkestra Blue Devils E. Randla.

Bil je mlad in majhen
in komaj je napolnil obleko

za nastope.

Drugi �lani so bili zaposleni
in najstnik Miles Davis

je kmalu postal glasbeni direktor
priljubljenega plesnega orkestra.

Za Milesa je bila
prava prelomnica,

ko so ga med po�itnicami
po srednji �oli

povabili k orkestru
Billyja Eckstina.

Tam sta igrala Charlie Parker
in Dizzy Gillespie.

Ta big band je bil laboratorij,
prihodnost sodobnega jazza.

Moj najlep�i ob�utek
v �ivljenju, oble�en,

je bil, ko sem spoznal Diza
in Birda. Star sem bil 18 let.

Spoznal sem, da moram biti
na 52. ulici v New Yorku,

kjer se vse dogaja.

1944

Z vami je Walter Cronkite.
Vojna poskrbi za nove modne muhe.

Nenavadno vznemirjenje
povzro�a glasbeni hrup jazz.

Tej �uda�ki glasbi pripisujejo tudi
slabo vreme in moralni razkroj.

52. ulica je bila meka
jazzovskih klubov.

Bili so
na obeh straneh ulice.

�esa takega, kar so igrali
na 52. ulici, �e nisem sli�al.

Poslu�ali smo
z odprtimi usti.

Tako dobro je bilo,
da je bilo �e stra�no.

Dogajanje si lahko poslu�al
po zvo�nikih pred klubi.

Lahko si zunaj
poslu�al glasbo,

dokler te ni
vratar kluba pregnal.

Miles se je vpisal na Juilliard,
ker se je hotel u�iti glasbe

in ker je mama �elela,
da postane izobra�en glasbenik.

�tudij je jemal resno.

Cenil je tisto, kar bi mu
lahko akademija ponudila.

Stari ma�ki so menili,
da bi na akademiji igral kot belec.

Da bi z u�enjem teorije
izgubil ob�utek za igranje.

V knji�nici sem si izposojal
partiture velikih skladateljev.

Zanimala me je vsa glasba.

Vedel pa je, da je �e nekaj,
�esar na Juilliardu ni.

Podnevi
je obiskoval akademijo,

ve�ere pa je pre�ivljal
na 52. ulici.

Prvi teden v New Yorku
sem iskal Birda in Dizzyja.

Zapravil sem ves denar,
na�el pa ju nisem.

Nekega ve�era sem zasli�al glas:
Miles, menda me i��e�.

Obrnil sem se
in zagledal Birda.

Izvajalci bebopa
so bili znanstveniki.

Bebop bi lahko primerjali
s projektom Manhattan.

Razvili so ga
resni fiziki zvoka,

ki so privedli to glasbo
do skrajnih meja.

Miles je stopil v �ari��e
glasbenih raziskav in razvoja.

Bebop je bil �rnska glasba.
Igrali so jo �rnci,

ki so se hoteli otresti
kakr�negakoli komedijantstva.

Nobenega smehljanja, muzanja
in plesa. Nobenega zabavanja.

Hoteli so biti umetniki
kot Stravinski, zgolj umetniki.

Miles je videl zelo elegantno
oble�ene mo�ke,

njihovo dostojanstvo,
plemenitost.

In bahavost.

Kmalu po za�etku �tudija
na Juilliardu

je pri�la Milesova srednje�olska
ljubezen Irene z njunim otrokom

in �e enim na poti.

Na lepem se je pojavila.
Trkala je na moja vrata, jebenti.

Poslala jo je njena mama.

Kar je sku�al dose�i tako mlad,
se zdi skoraj nemogo�e.

Dru�insko �ivljenje z otroki,

�as, ki ga zahteva
resen �tudij na akademiji,

in predanost,
ki jo zahteva ta glasba.

Enkrat se mora
nekje zalomiti.

Glasba je bila vse.

Pomenila je spolnost,
�utnost, mo�,

humor, vse.
Tega ni mogel deliti.

Zato je moral
nekdo igrati drugo violino.

Neko� je profesorica
pripovedovala:

Blues se je razvil
iz trpljenja zatiranih su�njev,

iz su�enjstva,
iz jokanja in stokanja.

To se je razvilo
v blues ljudi v okovih.

Miles je sedel nekje zadaj.
Dvignil je roko.

Ja? ga je ogovorila.
Rekel je:

La�ete, porkamadona.

Odkorakal je
iz predavalnice.

Miles je v nekaj mesecih �e
prijateljeval in snemal z Birdom.

Res je takoj vzniknil.

Bird je zve�er zaigral uvod
in pustil Milesa samega na odru.

Menda je vsako no� bruhal,
ker je bil tako napet

in poni�an.

Vsak ve�er so ga iz�rpali.

Ugotovil pa je �e nekaj.

Izna�el je slog, ki je res izra�al
njegovo osebnost.

Enakomeren ton, liri�nost.

To je on.
To je edinstveno, organsko on.

Z Gilom Evansom sta ga vezala
vzajemno spo�tovanje

in vzajemna predanost glasbi,
in to je trajalo vse �ivljenje.

V�e� mi je bilo, kako Gil pi�e,
njemu pa, kako igram.

Zvok sva sli�ala enako.

Ob koncu 40. let sta snovala
projekt Rojstvo cool jazza.

Z nonetom sta
ustvarila nekak�no zlitje

sodobnih klasi�nih zamisli
in jazza.

Sli�ali boste impresije
sodobne glasbe

Milesa Davisa in njegove
sijajne nove zasedbe.

Namen je bil ustvarjati
koncertno glasbo za poslu�anje,

ki namenoma ni vsebovala

energije in iskrivosti
z 52. ulice.

Gre predvsem za nove barve,
za �irjenje jazzovske palete.

Mislim, da se je zavedal,
da je treba za napredek glasbe

odkrivati neznane smeri.

Srce evropske civilizacije
spet bije. Pariz je osvobojen.

Konec �tiriletne nacisti�ne oblasti
v Parizu. Spet je mesto lu�i.

To je bil edinstven trenutek
v �ivljenju Francije.

Vladala je povojna evforija.

Bombi sta bili dve:
atomska in osvoboditev.

Po vojni je bila Francija druga�na.
Evropa je bila druga�na.

�as je potreboval
druga�en zvok, jazz.

Kvintet Tadda Damerona
in Miles Davis.

To je Miles Davis.

Prvi� sem bil v tujini.

V Parizu sem u�ival.
Toplo so me sprejeli.

Rekel je, da ima v Franciji
�e hrana bolj�i okus.

Zrak v Parizu lep�e di�i.

Tisti trenutek
je bil zanj po�ivljajo�.

Glasba je bila vse moje �ivljenje.
Vedno sem bil tako zatopljen vanjo,

da ni bilo �asa za ljubezen, dokler
nisem spoznal Juliette Gr�co.

Na prvem koncertu
sem Milesa gledala od strani.

Bilo je izjemno, res lepo,
estetsko. Bil je lep.

Slabo sem govorila angle�ko.
Tudi zdaj, takrat pa res slabo.

Vendar sva se razumela.

To je bil �ude�.

Lahko bi rekli
�ude� ljubezni.

Z Juliette sva se sprehajala
ob Seni in se poljubljala.

Pogledala sva se v o�i
in se spet poljubila.

Irene sem imel zelo rad,
tako pa se �e nikoli nisem po�util.

Pripeljala ga je v krog
drugih umetnikov, intelektualcev,

filozofov,
najve�jih umov tistega �asa.

Med francoskimi intelektualci
in ustvarjalci

je jazz veljal
za vrhunec umetnosti.

Spoznal je Pabla Picassa
in Jean-Paula Sartra.

Najve�ji ustvarjalci
so ga sprejeli kot sebi enakega.

V Parizu so se Milesu
ponudile nove mo�nosti in obeti.

Spoznal je, da je lahko
�lovek popolnoma zvest sebi

brez rasnih omejitev.

Da ga rasa ne ovira,

temve� po svoje celo krepi
njegove sposobnosti.

V Parizu sem doumel,
da vsi belci niso enaki.

Da nekateri
nimajo predsodkov, drugi pa�.

�e po nekaj tednih sem do�ivljal
utvaro velikih prilo�nosti.

Mogo�e se je zgodil �ude�.

Sartre je vpra�al Milesa:
Zakaj se ne poro�ite z Gr�covo?

Miles je odgovoril: Ker sem
zaljubljen vanjo. Ljubim jo.

Ko sem se vra�al,
sem bil tako potrt,

da vso pot
nisem izrekel niti besedice.

Nisem vedel,
da me bo tako mo�no zadelo.

Vsak afroameri�ki umetnik,
ki je bil kdaj v tujini,

opisuje globoko razo�aranje
ob vrnitvi v ZDA.

Znano domovino vidi razlo�neje,
ker je izkusil nekaj druga�nega.

Te�ko se je bilo vrniti v sranje,
ki so ga �rncem naprtili belci.

Izgubil sem disciplino,

obvladanost, za�elo me je
zana�ati na stranpoti.

Kmalu me je zasvojil heroin.

Ves �as sem ga kupoval
in se fiksal. No� in dan.

Samo za to sem �ivel.

Kariera mu je naglo
polzela iz rok.

Nih�e ni pri�akoval,
da bo Miles pre�ivel,

kaj �ele da bo �e kdaj
uspe�en glasbenik.

Imel sem klub v Hartordu.

Najel sem orkester
Symphony Sid All Stars.

Symphony Sid je rekel:
Ne daj Milesu denarja.

Prvi ve�er
me je Miles prosil:

George, daj mi pet dolarjev.
Daj no, sem rekel.

Daj mi dva dolarja.
Nehaj, Miles.

Daj mi 50 centov.
Ne bo �lo.

George, daj mi en cent.

Tako je bilo
moje prvo sre�anje z Milesom.

Igrali smo
v newyor�kem klubu.

Njegov o�e je pri�el
od doma, vstopil,

ga zvlekel z odra, pustil trobento
in mu zabrusil: Z mano gre� domov.

Po�util sem se
kot fantek z o�kom.

Ne prej ne potem
se nisem tako po�util.

Rekel sem mu, da bom opustil
mamila. Da moram le po�ivati.

Kmalu sem se spet zadeval.

Denar za mamila
sem si sposojal pri o�etu.

Lahko ste ga sre�ali,
ko je taval skozi no�.

Ne bi ga prepoznali.

V�asih je bil oble�en tako,

da je bil videti
kot brezdomec.

�eleli smo,
da bi postal Superman.

Ampak tako pa� ne gre.

Te�ko sem ga gledala
tako propadati.

Ampak o tem
raj�i ne govorim.

Odpravil sem se
na o�etovo kmetijo v Millstadtu.

Bil sem bolan.

Vzel bi tableto,
ki bi me ubila v dveh sekundah.

Trajalo je sedem ali osem dni.
Nisem mogel jesti.

Potem je bilo lepega dne konec.
Naenkrat. Konec

Bolje sem se po�util,
dobro, o�i��enega.

Mlad belec je odprl
jazzovsko zalo�bo Prestige.

Iskal me je,
da bi posnel plo��o.

Razmi�ljal sem, da lahko moja pot
vodi samo navzgor, saj sem na dnu.

1955

Bil sem v klubu v New Yorku.
Zadaj je sedel Miles.

Vpra�al me je, ali bomo imeli
v Newportu jazzovski festival.

Pritrdil sem. Brez mene
ga ne morete imeti, je rekel.

Vpra�al sem ga, ali bi sodeloval.
Brez mene ne gre, je ponovil.

Prav, sem rekel.
Poklicali bomo tvojo agencijo.

Newport je bil kot avdicija.

Tam so bili predstavniki
zalo�be Columbia.

Columbia je bila
najuglednej�a zalo�ba.

Zavedal se je,
kaj to zanj pomeni.

Prilo�nosti, kot je bil Newport,
se je oklenil z vsemi �tirimi.

Miles je trobento z du�ilcem
potisnil naravnost v mikrofon

ter v tistem trenutku spremenil
svet jazza in svojo kariero.

Zaradi lepote tiste pesmi
in Milesove trobente

je bebop postal glasba,
sprejemljiva za vse.

Ljudje so zdaj lahko poslu�ali
Milesa med ljubljenjem.

Da zaigrate balado,
morate biti pogumni.

Zlahka se skrijete za kupom not
in se bahate, kaj znate.

Ja, �e prav.

Ve�ina mo�kih se boji pokazati,
da so ranljivi.

A prav to je �enskam
najbolj v�e�.

Miles po eni strani
ka�e robat videz.

Ko za�ne igrati,
pa se ljudje stopijo. Razoro�i jih.

Milesov zvok je edinstven
od prvega tona.

Sporo�a u�itek in lepoto.

V njem je nekaj zelo romanti�nega,
ne da bi bilo osladno.

Izpoveduje se vam.

Naravnost v srce,

v vse vitalne organe.

Rada bi se po�utila,
kakor Miles zveni.

Miles je igral tako,

da je zvenelo, kot bi metal
�abice �ez ribnik.

Samo dotikal se je valov.

V�asih je izpustil kak ton.
Ljudje so strmeli

in �akali na naslednjega.

Njegov zvok je bil
zelo �ist in eleganten.

In okusen, glasbeno okusen.

Miles je lahko
zaigral en sam ton,

in ko so ga v klubu
sli�ali zapravljivci, so rekli:

To je pa vredno cene vstopnice!
Zdaj grem lahko domov.

Znal je ubrati pravo struno.

Februarja ali marca 1956 so mi
odstranili benigen izrastek v grlu.

�e dolgo me je motil. Deset dni
ne bi smel niti govoriti.

Ko je minil en teden,
se je kar dobro dr�al.

Drugi teden ni ve� mogel
dr�ati jezika za zobmi.

Zmerjal je vse po vrsti.

Takrat je bilo konec.
Ostal je hripav.

Ni se pozdravil.

Nih�e �e ni vedel, da so Milesa
operirali in da je izgubil glas.

Pri�el je na oder in za�el
hripavo napovedovati skladbe.

Izrekel je dva ali tri stavke.
Poslu�alci so se mu smejali.

Obrnil se je in jih pogledal
z nenavadnim izrazom.

Potem je od�el.

Z bendom sem se lahko
sporazumeval samo s pogledi.

To po�nem,
kadar ob�instvu ka�em hrbet.

Kadar igram,
nimam �asa, da bi govoril.

�e je vse, kot mora biti,
govori glasba.

Producent Columbie
George Avakian

je hotel skleniti
ekskluzivno pogodbo.

�elel sem priti k Columbii,
saj je bila ponudba mamljiva.

Avakian mu je predstavil
seznam zahtev:

biti mora� �ist,
imeti mora� stalno skupino

in razdreti mora� pogodbo
s Prestigeem.

Naslov bom povedal pozneje.

Imel je nov kvintet s tenorskim
saksofonistom Johnom Coltranom.

Kvintet je pripeljal v studio
Rudyja Van Gelderja.

Snemali so
skladbo za skladbo.

V nekaj dneh
so posneli dovolj glasbe,

da se je re�il obveznosti
do Prestigea.

Glasbenikom je snel lisice
in jim rekel: Izvolite.

Igrajte po svoje. Bodite to,
kar ste. Naj glasba �ivi,

diha in se razvija,
kakor jo �utimo.

Miles je hotel samo
�im prej izpolniti obveznosti.

A to so biseri
spontane jazzovske glasbe.

Dve maratonski snemanji,
dobre tri ure posnete glasbe.

Ena izmed velikih mojstrovin
v zgodovini jazza.

Milesa sem spoznala ob nastopu
s skupino Katherine Dunham.

Takrat sem spoznala
veliko ljudi iz sveta zabave.

Bila sem v Parizu,
Berlinu, povsod.

Menda sem imela
najlep�e noge v tem poslu.

Hugh O'Brien me je vabil na zmenke,
Roy Calhoun pa v Las Vegas.

Mari�ka,
koliko gospodov je bilo.

Kot plesalka
sem na odru blestela.

Najbr� so me hoteli
bolje spoznati.

O jazzu nisem vedela veliko.

Veliko pa sem vedela
o Johnnyju Mathisu.

Nastopala sem v Ciru.

Miles me je videl
in se takoj zaljubil vame,

ampak o�arala
sem tudi vse druge.

To je le �e eno poglavje gospodov,
ki so �eleli biti s Frances.

Sammy Davis Jr.
me je povabil

k muzikalu Mr. Wonderful.

Ko sem se odpravljala na vajo,
mi je naproti pri�el Miles.

Spogledala sva se in rekel je:
Na�el sem te in te ne izpustim.

In preselila sem se k njemu.

Frances Taylor
je bila muza in navdih.

Od vseh partneric
ga je ona najbolj navdihovala.

Z njo je bil najdlje.

Dajala mu je trdnost
in ljubezen,

ko je ustvaril nekatera najbolj
prelomna in priljubljena dela.

Oditi je moral v Pariz
in pustil mi je glasbo.

Zaljubila sem se v njegov zvok.
Zlezel mi je pod ko�o.

Plo��o sem ves �as vrtela.

Tako sem se spoznala
z njegovo glasbo.

Leta 1956,
ko je Miles pri�el v Evropo,

naj bi imeli vajo. Ni �e igral
z evropsko ritmi�no sekcijo.

Ni nas pozdravil,
niti nasmehnil se ni.

Brez besed je za�el igrati.

Takoj sem ga za�el spremljati,
saj smo imeli njegovo glasbo radi.

Vedno se spra�ujem,
kaj bi bilo, �e bi rekli:

Kaj pa igrate?
Tega ne poznamo.

Ne bi mu bilo v�e�. Igrali smo
in on je rekel: Dobro je.

To je vse. Sprejel nas je.

Ljubim te.

Ne bom te zapustila, Julien.
-Ljubim te.

Brez tv ega glasu
bi bil izgubljen v ti�ini.

Miles je bil v Parizu,
ko je Louis Malle posnel film

Dvigalo na mori��e.

Se �ali�?

Malle je bil �e mlad,
na za�etku kariere.

�elel je snemati
druga�ne filme,

spremeniti pristop
k filmskemu ustvarjanju,

na primer z resni�nimi ljudmi
v resni�nem okolju.

Prosil je Milesa, naj napi�e
jazzovsko filmsko glasbo.

Pred tem je avtor filmske glasbe
pri�el in povabil 30 ljudi,

godalce, tolkalce,
trobilce in tako naprej:

Gospodje, smo? Tri, �tiri...

Skladatelj natan�no ve,
kako dolga je vsaka sekvenca,

dve minuti, �tirideset ipd.

Miles pa ne.

Miles glasbe ni zapisal.

Vse je zaigral neposredno
ob prikazovanju filma.

Improviziral je
in ustvarjal zvok

v skladu
s podobami na platnu.

Spremljanje filma,
medtem ko smo igrali,

je bilo zelo pomembno,
saj se je v�ivel v Jeanne Moreau.

Glasba je njegova,
vendar trpi Jeanne Moreau.

Zelo hitro smo se zavedeli,
da po�nemo nekaj izjemnega.

Film je zaslovel
zaradi glasbe.

Marsikdo je najprej
sli�al plo��o

in si je potem �elel
ogledati film.

Med snemanjem
Dvigala na mori��e

se je Miles
lotil improvizacije na nov na�in.

To je v letih, ki so sledila,
razvijal naprej.

V snemalnem studiu Dvigala
se je torej nekaj rodilo.

�e enkrat, prosim.

Dajmo. 300622981.

Druga. -Prvi�.

Verjetno sem bil prvi,
ker sem moral postaviti bobne.

Potem sem po�akal
na vse druge.

Pri�el je le z opombami.
Ni imel notnega zapisa.

Rekel mi je samo,
naj igram swing. Navaden swing.

Za Kind of Blue
nisem prinesel not, le skice,

ker sem �elel
spontano igranje.

Vedel sem, da izvrstni glasbeniki
znajo igrati, kot je treba,

in �e ve�, bolje,
kot mislijo, da zmorejo.

So What se za�ne tako.

In potem Paul na basu...

To je bila prva Milesova stvar,
ki sem jo sli�al na o�etov plo��i.

Najprej gre v uho
basovska linija Paula Chambersa.

O svetih besedilih
ne moremo dvomiti.

Zakaj je Sveto pismo
Sveto pismo? Pa� je.

Kind of Blue je Kind ob Blue.

Tako pa� je.
Spremenil je zven jazza.

Mislil sem, da sem
pretiral s �inelo pri So What.

Zdela se mi je preglasna.

Zdi se, da zveni v nedogled,
vendar lepo uvede melodijo.

Kot bi pripeljali na avtocesto
in dali melodiji prosto pot.

Pri Kind of Blue jih je prosil,
naj globlje razmislijo,

kak�en zvok lahko ustvarijo.

Rekel je:
Imam nekaj zamisli. Dajmo.

To je Miles po�el
do konca �ivljenja.

Kind ob Blue ne izda takoj
vlo�ene strasti.

A ko se glasbeniki raz�ivijo,
vam poka�ejo,

kako iznajdljivi
in domiselni so.

In kako vnetljivi.

Kind ob Blue zaznamuje
druga�no glasbeno miselnost,

pristop h glasbi. Coltranu so se
odprla vrata, ki jih je iskal,

da bi na�el svoj izraz.

Malokdo sli�i, kaj obeta
mladi John Coltrane.

Toda Miles
mu je ponudil prostor,

da je postal umetnik, ki smo ga
pozneje vzljubili in za�eli ceniti.

Album je v�e� tudi ljudem,
ki ne marajo jazza.

Kind ob Blue
vedno znova pritegne k jazzu

nove in nove privr�ence.

�e ga poslu�ate stokrat,
vam bo vselej povedal kaj novega.

To je zame
definicija mojstrovine.

Mislim, da Miles ni vedel,
da bo plo��a najve�ja uspe�nica

v zgodovini
jazzovske glasbe.

�e bi to pri�akoval,
bi zahteval stavbo zalo�be

in pred njo parkirana
dva ferrarija.

Dal bi si du�ka.

�e bi slutil kaj takega,
bi zalo�bo obral do kosti.

Kind of Blue je nemudoma
postal uspe�nica.

Miles je postajal priljubljen
zvezdnik glavnega toka.

S pogodbo s Columbio je pribli�al
svojo glasbo ameri�kim mno�icam.

Povzdignil se je
med glasbene velikane.

Hotel sem samo skozi glasbo
sporo�ati svoja ob�utja.

Columbia mi je res
prinesla ve� denarja.

Ampak kaj je narobe
z dobrim pla�ilom za delo?

To je bila doba temnopoltih
in hotel je pokazati ponos,

da je to, kar je.
Miles je bil glavni dokaz.

Hotel je biti �im bolj �ist.

Miles Davis je bil
poosebljenje frajerstva.

Bil je mitolo�ki junak.

Postal je na� �rni Superman.

Kadar je iz�el nov Milesov album,
smo hodili z njim pod pazduho.

Kdor je poslu�al Milesa,
je bil frajer.

Davis se je lepo obla�il, vozil
hitre avtomobile, imel je �enske.

Nismo hoteli le igrati z njim,
hoteli smo biti Miles Davis.

Vpra�al sem ga,
kako vozi s sabo otroke.

Rekel je,
da jih po�lje s taksijem.

Miles je postal predstavnik
frajerstva, prefinjenosti,

mo�kosti,

temnopoltega mo�kega,
ki se ne pusti izkori��ati.

Bil sem samozavesten,
jezen, prefinjen in popolnoma �ist.

Bil sem vse to in �e ve�.

Za�igal sem s trobento
in imel sem sijajno skupino.

Niso me priznali
le zaradi podobe upornika.

Ljudje so za�eli govoriti
o mistiki Milesa Davisa.

Mislim, da Miles Davis
svoje temne polti

ni imel za slabost,
temve� za prednost.

Bilo je zelo druga�e od vsega,
kar so �irili televizija in filmi.

Miles je to spremenil v nekaj,
kar je frajersko in za�eleno.

Oba s Frances sva bila v javnosti
vedno urejena.

Pravi �rnski pizdun
z osupljivo lepotico.

Madona,
kako so ljudje zijali.

Miles mi je kupoval obleke.

Vsi vedo, da imam lepe noge.

Oba sva bila elegantna.

In vozila sva se v ferrariju.
Nedvomno sva bila vro� par.

Miles in Frances
sta za�igala.

Kadar sem ju kot otrok
videl skupaj, sem osupnil.

Razko�no oble�ena
in brezhibna.

In zaljubljena.

Bila sta
kot princ in princesa.

Moj prijatelj George Frazier
je bil novinar.

Na�el je besedo
in jo uporabil za Milesa.

Povezana je
s �panskimi bikoborci.

Bika lahko ubije marsikdo.
Nekateri bikoborci so odli�ni.

Drugi pa le stopijo v areno
in dr�ijo ogrinjalo.

Bik napade
in ob�instvo zadr�i dih.

Tak bikoborec ima duende.

Duende je imel tudi Miles.

�e si se Milesu zameril,
si se mu zameril za vedno.

Tak je pa� bil.

�e ste mu bili v�e�,
je tako tudi ostalo.

�e ste mu stopili na �ulj,
vas najbr� nikoli ni vzljubil.

Skoraj do vsakogar
sem bil hladen.

Tako sem se varoval.

Nikomur nisem kazal �ustev.

To mi je dolgo koristilo.

�el sem v Village Vanguard,
kjer je nastopal Miles.

Predstavil sem se mu: Gospod Davis,
jaz sem Archie Shepp.

Bi lahko igral z vami?
Kako vam je ime, je vpra�al.

Archie Shepp, sem ponovil.
Klinc te gleda, me je zavrnil.

Ne bo� igral z mano.

Milesu je bilo vseeno.

Ni mu bilo treba ustre�i
nikomur drugemu kot sebi.

Milesa ni ni� zanimalo.

Za ljudi se je zanimal
samo zato, ker je bil Miles Davis.

Imel je veliko
osebnostnih pomanjkljivosti.

Bil je jezen, nedru�aben,

toda ta negotovost in demoni
so pogosto osnova umetnosti.

Umetnost tako postane
na�in zdravljenja.

Dala mu je prilo�nost, da poka�e
ranljivost, tisto stran sebe,

ki je v stvarnosti
ni mogel pokazati.

Delali smo v Birdlandu.

Med odmorom
je Miles �el ven kadit.

Stal sem pred klubom ves premo�en,
ker je bila vro�a avgustovska no�.

Pospremil sem lepo belko Judy,
da bi poklicala taksi.

Pristopil je bel policist
in mu ukazal, naj odide.

Zakaj, je vpra�al Miles.
Spodaj delam in zdaj kadim.

Stal je pred plakatom
z svojim imenom.

Miles. To sem jaz.

Kdo ste pa vi? -Iz�el je
Kind ob Blue. Vsi so ga poznali.

Njegovo ime je bilo
na vrhu napisa.

Bil je na vrhuncu slave.

Policist je vztrajal,
da mora oditi, a se ni hotel zganiti.

Ostro sem ga pogledal v obraz
in se nisem zganil.

Takrat je bil Miles tako krepek,
da ga je bilo te�ko premagati.

Kot z jasnega se je pojavil bel
kriminalist in me udaril po glavi.

Sploh ga nisem videl.

Poklicali so me, naj pridem
na policijsko postajo.

Zagledala sem ga.

Stra�no je bilo.
Oblile so me solze.

V Vzhodnem St. Louisu
bi to pri�akoval.

Ne pa v New Yorku, ki naj bi bil
najsodobnej�e mesto na svetu.

Vladal je rasizem.
Vse mesto je bilo rasisti�no.

Najbr� ves svet.

Ne vidim drugega razloga.

To je opomin,
da vas �e tako veliki dose�ki,

uspehi, denar ali priznanje

ne morejo obvarovati

pred rasno
nestrpnostjo v ZDA.

Prekleto. Nobene re�itve ni.

Dogodek me je
za vedno spremenil.

Postal sem bolj zagrenjen
in cini�en, kot bi bil sicer.

V�asih je kar sredi pogovora
preklel policaje.

Kar na lepem
se je spomnil tistega dogodka.

Take stvari ne izginejo samo zato,
ker postanete uspe�ni.

Tak dogodek iz mladosti
vas zaznamuje do smrti.

Miles Ahead je bilo prvo
sodelovanje z Gilom Evansom,

ko je Miles pri�el
h Columbii.

Tudi zato je zamenjal zalo�bo.
Columbia je imela sredstva,

ki so omogo�ila tak projekt.

Z Gilom sva bila
glasbeno tesno povezana.

Rad sem sodeloval z njim,
ker je bil natan�en in ustvarjalen.

Popolnoma sem zaupal
njegovim aran�majem.

Skupaj sva sedela za klavirjem
in preizku�ala zamisli.

Nor sem bil na njegove
interpretacije skladb.

Bile so tako naravne.

Na prvotnem ovitku plo��e
Miles Ahead

je bila mlada belka
na krovu jadrnice.

To naj bi dajalo vtis
dobrega �ivljenja v visoki dru�bi.

Omogo�alo bi tr�enje albuma
med belskimi poslu�alci.

Miles je stopil
k Georgeu Avakianu in rekel:

Kaj na moji plo��i
i��e bela mrha?

Zavedel se je svoje mo�i.

Kot izvajalec, ki zalo�bi
prina�a denar, je imel besedo

pri teh odlo�itvah.

Naslednji ponatis iste glasbe je
iz�el z drugim naslovom in ovitkom.

Na njem je Miles Davis.

Miles Ahead je bilo prvo

od treh sodelovanj z Evansom
in 19-�lanskim orkestrom.

�ez dve leti mu je sledil
Porgy and Bess.

�ez nadaljnji dve leti pa...

Nekaj �asa sem bila
v Barceloni.

Po nastopih smo gledali
in poslu�ali flamenko.

Prevzel me je.

Milesu sem rekla: Rada bi,
da ob�uti� flamenko kot jaz.

Ni hotel iti,
toda kon�no se je vdal.

�la sva gledat
in poslu�at flamenko.

Ko sva stopila iz dvorane,

sva zavila naravnost
v prodajalno plo��

in pokupil je vse albume
s flamenkom, ki jih je na�el.

Na Sketches of Spain
je bilo to zame najte�je.

Igrati pevske partiture
na trobento, zlasti improvizirane.

Moj zven je moral biti �alosten
in vesel hkrati. Tudi to je te�ko.

�e dvakrat ali trikrat zaigra�
tako pesem, izgubi� pravi ob�utek.

O�itno se je dobro izteklo.
Plo��a je bila vsem v�e�.

Neko� je �ivela princeska.
-Si bila to ti?

Zaljubila se je.
-Je bilo te�ko?

�isto lahko je bilo. Vsi so videli,
da je princ o�arljiv.

Edini zame.

Neko� bo pri�el moj princ.

Miles je imel vedno
rad mo�ne melodije.

Zdelo se mu je,
da mu omogo�ajo govoriti:

To poznate. Pokazal vam bom,
kako lepo je lahko v resnici.

Lahko je vzel pesem
iz Disneyjeve risanke

in ji navdihnil
izjemno ob�utenje in globino.

Rekel je:
To igram za �eno Frances.

V njegovem igranju
za�utite vso ljubezen.

Same Day My Prince Will Come
je prvi album z mojo podobo.

Ni ga bilo doma. Spomnim se,
da sem se �la fotografirat.

Vsaki dve minuti je poklical
in spra�eval, kaj imam na sebi

in kak�na sem. Hotel je
poskrbeti, da bi bila brezhibna.

Meni se je �e zdelo, da sem.

Narisala sem si piko na lice,
ker sem menila, da je mi�na.

Z albumom Some Day My Prince
Will Come sem za�el zahtevati,

da so na ovitkih
temnopolte zenske.

Bil je moj,
jaz pa sem bil Francesin princ.

Zato sem dal na ovitek njo.

Zavzel se je za lepoto
temnopoltih �ensk.

Povedal je:
To je tista lepota, ki jo sporo�am

s svojo glasbo.
To je mogo�no sporo�ilo.

Gotovo je menil,
da je njegova �ena seksi lepotica.

V Zgodbi z zahodne strani so �eleli
igrati vsi. Robbins, Sondheim...

Bil je najbolj
za�elen muzikal.

Na avdiciji je bilo
vsaj 300 deklet.

Stopila sem na oder,
zatleskala s prsti in zapela.

Kot Ella Fitzgerald. Obnorela sem
vse, tudi Robbinsa. Sprejeli so me.

Sprejeli so me.

Takrat sem popival ve�
kot pred tem.

In snifal sem kokain.

Po tej kombinaciji je
�lovek lahko zelo razdra�ljiv.

Frances je edina,
zaradi katere sem bil ljubosumen.

Ob ljubosumju, mamilih in alkoholu
me je gledala, kot bi bil nor.

Saj sem tudi bil.

Mislil sem, da sem priseben
in da je ves svet moj.

Do mene je bil ljubosumen.

Ni prenesel,
da sem med drugimi ljudmi,

ki mi namenjajo pozornost.

Pri�el je pome s ferrarijem
in rekel:

Zapusti muzikal.
�enska mora biti z mo�em.

Otrpnila sem.

Ljubila sem ga,
zato sem ga ubogala.

Zapustila sem predstavo.

Poslal je po svoje otroke,
Cheryl-Ann, Gregoryja in Milesa.

Na koncu sem igrala
glavno vlogo v kuhinji.

V New Yorku nas je Frances
vpisala v �olo.

Doma smo pisali doma�e naloge.
Sprememba je bila zanjo velika.

Nisem znala kuhati.
V gledali��u se tega ne u�ite.

Rekel je: Glej in poslu�aj.

Opazuj me
in potem naredi sama.

Tako sem se nau�ila kuhati.

Sem in tja je izginila
iz kuhinje v spalnico.

Pozneje mi je povedala,
zakaj je to po�ela.

Hodila je gledat
svoje baletne copate.

V sebi je zadr�evala �ustva
do tistega,

kar bi lahko po�ela.

Aprila 1965
so mi operirali kolk.

Zamenjali so mi ga
s kostjo golenice.

Ni se obneslo.
Avgusta so operacijo ponovili.

Ves �as me je hudo bolelo.

Za�el sem �e bolj popivati
in jemati �e ve� analgetikov.

Po�ivljal sem se s kokainom.
Najbr� zaradi depresije.

Bila je kombinacija
ljubosumja, kokaina,

analgetikov,
viskija in mleka.

Izvedela sem pozneje.

Po tej kombinaciji
se �loveku utrga.

Njemu se je.

Nekega ve�era sem bila
z Milesom v Birdlandu.

Tam je bil
tudi Quincy Jones.

Ko sva pri�la domov,
sem Milesu omenila,

da je Quincy Jones �eden.

Preden sem se zavedela...

Bilo je bliskovito.

Videla sem vse zvezde
in le�ala na tleh.

Neverjetno. V �ivljenju
me �e nih�e ni udaril.

Bilo je prvi�.
A ni bilo zadnji�.

�al.

Takrat �e nisem vedela,
da ga bom zapustila.

Ampak to je bil povod.

Zdaj vem. Frances je bila
najbolj�a �ena, ki sem jo imel.

Spoznal sem, da grdo
ravnam z njo in da je konec.

Zdaj vem.
Ko bi vsaj vedel �e takrat.

Ves �as je govoril o njej.
Tudi potem, ko sta se raz�la.

�tiri ali pet let pozneje je rekel:
Vidi� obleko tiste punce?

Tako sem kupil Frances.

Pozneje, ko sem od�la, sem sli�ala
Milesa re�i, da je hudo zavozil.

Rekel je tudi: Pizdun,
ki jo bo dobil, ima blazno sre�o.

To sem sli�ala.

Prav je imel.

Trane je v zadnjih letih, ko je bil
v skupini, za�el nastopati sam.

Ko se to zgodi,
je �arovnije v bendu konec

in �lanom postane vseeno, ali
igrajo skupaj. Takrat bend razpade.

Ne bom rekel, da nisem bil
�alosten. Rad sem igral z njimi.

Bila je najbolj�a
majhna skupina vseh �asov.

Vsaj do takrat.

Vedno sem iskal nove izzive
za svoje glasbene zamisli.

Napo�il je �as
za kaj drugega.

Igral sem v klubu Half Note.
Sredi skladbe je pristopil Miles

s �rnim ogrinjalom in klobukom,
ves skrivnosten.

Rekel je: I��em basista.
Te zanima?

Takrat ni bilo bolj vro�ih �emljic
od Milesa Davisa.

Zazvonil je telefon.
Sli�al sem kitaro.

Nekdo je brenkal.

Zasli�al sem glas:
Kitara je kurba, kaj?

Jutri ob 13:30
pridi k meni. Klik.

Ni povedal,
kdo je in kje je doma.

Ni�esar.
Ampak poklical me je Miles.

Poslal mi je vozovnico
in pri kroja�u naro�il smoking.

Letel sem v Kalifornijo.
-Miles, kaj bo� zaigral?

Naj pove kdo drug.
Milesa boli grlo.

Blues. �e enkrat,
Kvintet Milesa Davisa.

Sijajni Milesov kvintet iz 60. let
je uvedel improvizacijo,

ki je bila nova
in neverjetno demokrati�na.

Vsakdo je lahko razvijal glasbo,
kakor je �elel.

Dosledno se je obdajal
z mladimi neznanimi glasovi.

V skupini so lahko razvijali
svojo glasbeno identiteto.

Do konca kariere je skupino
vedno znova pomlajeval.

Ko sem pri�el, sem bil star 23 let,
bobnar Tony Williams pa 17.

Bili smo �e otroci.

Ustvarjalnost in genialnost
v umetnosti ne poznata starosti.

Ali imate to
v sebi ali pa ne.

Starost tega
ne pomaga dose�i.

Vsak ve�er smo delali
v laboratoriju.

Miles je bil glavni kemik.

Na�a naloga je bila zme�ati
sestavine, menjave, tempo

v nekaj, kar vsak ve�er varno
eksplodira, s kan�kom nevarnosti.

To se je zgodilo vsak ve�er.

Miles je hotel, da na odru
za�ivimo pred ljudmi

in pred ljudmi ustvarjamo.

Z drugimi besedami:
Ne opirajte se na �e znano.

Pomembno je neznano.

To mi je v�e�.
Ne maram vaditi

in zatirati dobre zamisli.
Napake popravljam kar na odru.

Miles nam je povedal,

da nam pla�uje, da vadimo
pred ljudmi na odru.

Rekel sem, da to ljudem ne bo v�e�.
Njih prepusti meni, je odvrnil.

Samo igrajte.

Teo, tega ne znam igrati.
-Zna�.

Ja, dobro.

To bom razdelil.
-Pametno.

Ne vem, kaj naj tukaj igram.
-Ne zaigraj prvega takta.

Ko vsi pihalci

pravilno zaigrajo melodijo

brez ve�jih spodrsljajev,
gre posnetek na plo��o.

S sabo sem imel zvezek,
ki sem ga uporabljal pri vojakih.

Vpra�al me je,
ali je v njem kaj glasbe.

Odprl ga je in rekel:
Poskusimo to.

Kako se imenuje?
-Footprints.

Ogledali smo si skladbo
in jo brez vaje posneli.

Pred naslednjim snemanjem je rekel:
Snemamo v sredo. Prinesi zvezek.

1969

Leta 1969
je �lovek stopil na Luno

in ZDA so bile �e vedno
v krvavi vietnamski vojni.

Miles je slutil, kako pomembni
so mladi, saj je bil napreden.

Leta 1969
sta �la rock in funk za med.

Zvezde so igrale
pred nabitimi stadioni.

Jazz je hiral.

Leta 1969 smo igrali
v napol praznih klubih.

To mi je dalo nekaj vedeti.

Ob Jimiju Hendrixu,
Slyju Stonu in Jamesu Brownu

je Miles spoznal, da lahko z enim
koncertom dose�e veliko ljudi.

Z enim 45-minutnim koncertom
je bilo mogo�e zaslu�iti ve�

kot v klubu v vsem tednu.

Po dru�enju s Slyjevo skupino
se je elektrificiral,

saj mu je Sly povedal, koliko
zaslu�i. Miles se je �udil: Kaj?

Po tistem
je spremenil pristop.

Spoznaval sem, da je ve�ina
rockovskih glasbenikov nevedna.

�e lahko oni prodajo toliko plo��,
ne da bi res znali igrati,

potem lahko tudi jaz,
in to �e ve�, sem si mislil.

Miles me je prosil za sestanek.
Bilo je zelo napeto.

Bentil je, da mu dolgolasi
belski mulci kradejo glasbo,

rife.

Ves iz sebe
je zahteval razdor pogodbe.

Obljubil sem mu,
da bo lahko igral

z glasbeniki
druge generacije.

Druga�no glasbo.
Vedel sem,

da se bo nekaj zgodilo,
�e bo igral z njimi.

Pribli�no takrat sem spoznal
lepo mlado pevko Betty Mabry.

Bila je polna presene�enj.
Pomagala mi je poiskati pravo pot.

Betty Davis je bila
energi�na temnopolta pevka,

dejavna na newyor�ki
in kalifornijski rockovski sceni.

Popolnoma je spremenil
pogled na razvoj glasbe.

Betty je mo�no vplivala na moje
zasebno in glasbeno �ivljenje.

Za�el sem se
tudi druga�e obla�iti.

Ko se oglasil pri njem,
je imel v omari �udne obleke,

�evlje in klobuke.
Kar strmel sem.

Zamenjal je slog.

�e sem hotel �e verjeti v to, kar
igram, sem se moral preusmeriti.

Zanimal sem se
za baskitarista.

Elektri�ni bas mi je ponujal
ve� kot kontrabas.

Poklical me je,
da bi se pogovorila.

Igraj tako kot na kontrabas,
je rekel. Ni enako, sem odvrnil.

Zvok je druga�en,
druga�na sta dol�ina, zven,

�eprav so toni enaki.

To imam v u�esih od svojega
18. leta. Zakaj bi se temu odrekel?

Da bi bil v tvojem bendu? Ne.
Prav, je rekel.

Nadel sem si klobuk
in odnesel me je veter.

Skupina je razpadla, ko je Ron
od�el, ker ni maral baskitare.

Za�el sem misliti
na druga�ne pristope h glasbi.

Avgusta 1969
sem �el v studio.

Miles mi je naro�il,
naj bom ob desetih v studiu.

Pri�el sem ob 9:30.
Odprla mi je �istilka.

Prinesel sem glasbene skice
tako kot pri Kind ob Blue.

Glasbenikom sem dovolil igrati,
karkoli so imeli v u�esih.

In so res.

Hkrati so igrali �tirje tolkalci,
dva basista,

dva ali trije klaviaturisti,

kitarist.

Bila je �udovita
mno�i�na improvizacija.

Prinesti sem moral
samo �inelo in mali boben.

Ponovili smo prvi del
skladbe Bitches Brew.

In...

Sli�imo Milesovo trobento,

ki se pono�i odbija
od stavb.

Zveni, kot bi bil New York
V�liki kanjon stavb.

Zlove��e je.
Kot da bi se nekaj pripravljalo.

Plava kot ameba,
ki gre mimo,

takole, sem in tja,
pa kaj za�trli.

Vse skupaj takole plava.
Skupaj.

Na jazzovski postaji so napovedali:
Dobili smo novega Milesa.

Dopis CBS, 14.11.1969
Miles je sporo�il naslov albuma:

Bitches Brew, Kuzle se kuhajo.
Kako naj ukrepamo?

Napovedovalec ni bil prepri�an,
da sme izgovoriti naslov.

In kak�en je �ele ovitek!

Bitches Brew se je prodajal
hitreje od vseh mojih albumov

in bolje kot vse druge
jazzovske plo��e v zgodovini.

Ko je posnel Bitches Brew
in prodrl v druge zvrsti,

je v garderobi dobil �ek.

Ogledoval si ga je
in sli�ali smo ga re�i:

Po�utim se kot tat.

Sedeli smo
v indijski restavraciji.

Pogovarjali smo se
kaki dve uri.

Ko sva odhajala,
je vpra�al: Kaj meni�?

Bil sem zmeden.
Nisem vedel, na kaj meri.

Pojasnil je:
Kaj meni� o tej glasbi?

Posvetilo se mi je.
Predvajali so indijsko glasbo.

Tak bo na� novi album
On the Corner, pravi.

Table in elektri�ni sitar
bom zme�al s funkom.

Album On the Corner
je nedvoumen. To!

Vse bolj silovito.
�tiri, ena, dve. To je funk.

Dobili so krila.
Vsak ve�er se je zgodil veliki pok.

Bilo je gr�avo in nevarno

z izdatno uporabo tolkal
in popa�enja.

Kozmi�na d�ungelska glasba.

Milesa smo za�eli dojemati

kot �amanskega
glasbenega duhovnika.

To je elesdejevska glasba.

Nenadoma strezni �loveka,
ki je zakajen.

In treznega zadene.

Z na�inom igranja
je vse obrnil na glavo.

Milesovo ob�instvo
se je spreminjalo z glasbo.

Vpijal je, kar se dogaja zdaj,
ne pred desetimi leti.

Zdaj.

Nikoli nisem razumel,
kaj toliko ljudi tako privla�i.

Nisem razumel,
kaj sli�ijo v tem.

Poleg tega ne zveni lepo.

Ljudem,
ki to trdijo, sporo�am,

da so nevedni, nevo��ljivi,
ker ne bodo nikoli dojeli ne�esa,

kar presega njihov omejeni,

sprevr�eni razum.

Madona, Carlos, ostre besede.
Vendar dr�ijo.

Ko poslu�ate mno�ico plo��,
ki jih je nanizal

med letoma 1969 in 1975,

sli�ite �ablone za hip hop,
drum and bass, elektronsko glasbo.

Miles je na za�etku 70. let
ustvarjal novo glasbo

in burkal ustaljene smernice.

Ko sem bila z njim,
je bil zelo zdrav.

Zdravo je jedel
in skrbel za telo.

Vsak dan je boksal.

Takrat je bilo to pomembno
in koristno.

Vedela sem, da spet jemlje mamila,
�eprav ne v moji dru�bi,

ker je bil
pogosto paranoi�en.

Bil je nasilen in nesramen.

Povedala sem mu,
da tako ne bom �ivela.

Oktobra 1972

sem zaspal za volanom in se
z lamborghinijem zaletel v robnik.

Le�al sem tri mesece

in si z berglami
�e bolj zjebal kolk.

Verjetno je bila to njegova
najve�ja prelomnica.

Neznosne bole�ine
v budnem stanju

so ga prisilile, da je jemal
zdravila in kokain.

Bla�il jih je
z alkoholom in kajenjem.

Sprejemal je
vse manj naro�il in nastopov.

Na koncu ni bilo ve�
skupine Milesa Davisa.

Dolgoletno sranje
me je duhovno utrudilo.

Umetni�ko sem bil iz�et.

Z glasbo nisem imel ve�
ni�esar povedati.

Potreboval sem po�itek.
Zato sem po�ival.

Odlo�il sem
najve�jo ljubezen, glasbo.

Dlje ko sem se ji ogibal,
bolj sem se pogreza v mrak.

Stanovanje
je bilo njegova jama.

V njem se je osamil.

V�asih ve� tednov
ni stopil ven.

Ko sem bil star 15, 16 let,
sem ga obiskoval v New Yorku.

V hi�i je bila vedno tema.

Spomnim se cigaret,
pivskih steklenic, kokaina.

Nekajkrat sem ga obiskal,
ko je pre�ivljal tema�no obdobje.

Bil je...

Malo sem se ga bal.

Bil je sam, v bole�inah.
Ni igral.

�e ni igral, je bilo,
kot da bi mu odtegnili vodo.

Hotel sem, da se tema neha.

Takega ga nisem poznal.

Hotel sem, da spet postane
moj stric, moj superjunak.

�la sva v Harlem.
Z nama v avtu je bila �enska.

Sedela je zraven mene. Miles je
ustavil in rekel: Po�akajta.

Potem je pri�el iz hi�e,
zadet kot mamba.

Popackan s kokainom.

Saj bi mu kaj rekel,
a me je bilo strah.

Dregnil me je in rekel:
Pofukal si jo.

Nisem. Vztrajal je: Ne gremo,
dokler ne pove�, da si jo.

Ugasnil je motor.

Prav, sem rekel. Pofukal sem jo.
Gremo? In on: Pa tak prijatelj.

To je bil ve�er z Milesom.

Miles se je v�asih oglasil,
da sva mu posodila denar.

Vedela sva,
da ga ne bo vrnil.

Ko sva se neko� poslovila,
sem rekel Marie:

Mislim,
da se ne bo ve� pobral.

Ampak nikoli ne ve�.

Takrat me je spet za�ela
obiskovati Cicely Tyson.

Saj me je �e prej, ampak obiski
so postali pogostej�i.

V tistih letih je bil
stra�no slabega zdravja.

Marsikdo je menil,
da ne bo ve� igral.

Celo sam je tako mislil.

Cicely ga je spodbudila, da je spet
sprevidel, da ima kaj ponuditi.

Da �e ni dosegel
ustvarjalnega vrha.

Pomagala mi je spoditi ljudi.

Skrbela je, da sem dobro jedel
in nisem popival.

Pomagala mi je
pri odvajanju od kokaina.

U�ival sem zdravo hrano,
zelenjavo in sokove.

Tekal je po pla�i
in se trudil biti vegetarijanec.

Neverjetno,
saj tega ni zmogel.

Rekel je: Pridi k meni in me
odpelji nekam, kjer imajo meso.

Naj se nau�ijem vonjav.
Potem pa mi kupi mesni sendvi�.

Miles je potreboval tista leta,
da je zbral mo�,

da se je odvadil mamil,
za�el spet igrati,

obvladovati ob�instvo,
turneje in kritike.

�iveti.

Med letoma 1975 in 1980
se nisem dotaknil trobente.

Ve� kot �tiri leta.
Niti enkrat.

Skupaj je to zneslo
skoraj �est let.

Prina�al mi je posnetke,
vendar z elektronsko skupino.

Obljubil sem mu 70 tiso�akov
za dva koncerta v filharmoniji.

Pogledal me je,
kot da bi padel z lune.

Napisal sem �ek
za 35 000 dolarjev in mu ga dal.

Zadr�eval sem dih.

Kupil sem si novega
kanar�kovo rumenega ferrarija

308 GTSI s premi�no streho.

Pripravljen sem se bil
vrniti h glasbi.

Avto je kupil,
da se je pripeljal na koncert.

Jaz sem si kupil
novo srajco.

On pa ferrarija.

Miles se je vrnil.

Imel je �isto druga�en zvok
z mladimi glasbeniki.

Sedem let ga ni bilo
in nenadoma se je vrnil.

Lahko bi popolnoma odnehal,
saj je dosegel dovolj.

A hotel je nadaljevati.

To ni bila le vrnitev umetnika.

Bila je vrnitev �loveka.

Ne poznam �loveka,
ki bi to naredil tako kot on.

Miles Davis, boste �e igrali
v Evropi? -Ja, tam rad igram.

Sem ste nekoliko zamudili.
-Zjutraj mi je bilo slabo.

�e na prvi turneji smo bili vsak
dan v drugem mestu ali dr�avi.

�e se je koncert
za�el ob osmih,

smo se v hotel
vrnili opolno�i.

In on je potem �e slikal.

Vzel je najbli�je pisalo
in za�el risati.

Ko smo koncertirali,
je risal na letalu, v avtu,

na letali��u
in v garderobi dvorane.

Risbe so se skozi
njegovo roko zlivale na papir.

Imate enak ob�utek kot pri glasbi,
�e zgre�ite �rto?

Ton ob tistem, ki se vam
zdi slab, popravi naslednjega.

Zgodaj zjutraj sem se odpravljala
te�. Ko se je odprlo dvigalo,

je stal pred mano.
Srce mi je razbijalo.

Bilo je kot sre�anje z vampirjem.
Vseeno vam je, da boste umrli.

Ozrl se je in rekel:
Le hitro teci. Ujel te bom.

Takrat sva za�ela skupaj slikati.

Vladalo je izjemno zanimanje
za vse, s �imer se ukvarja.

Zakaj ste za�eli slikati?
-Bil je za�elen. -Kdo ste?

Kot da bi pozabil, kdo je bil.
-Za�enjam znova.

Vabili so ga v oddaje.
-Jaz sem Miles Davis.

V no�ni televizijski spored.
-Miles Davis.

Povsod, kjer je igral,
je dajal intervjuje.

Zdel se je
popolnoma drug �lovek.

Igral je celo s Princeem.
Obo�eval ga je.

Usojeno
jima je bilo sodelovati.

Poklical me je Tommy LiPuma,
podpredsednik Warnerja,

in rekel, da Miles Davis zapu��a
Columbio in prihaja k Warnerju.

�estital sem mu. Vpra�a me je,
ali imam kaj glasbe.

Ko sem odlo�il, sem se spomnil
basovske linije za Tutu.

�e komu pi�em pesem in vidim,
da za�ne migati,

vem, da sem na pravi poti.

Za klavirjem sem zagledal Milesa.
Nekaj mi je igral.

Zavedel sem se,
da tip prej ni tako snemal.

S slu�alkami, �e posneto glasbo
z ritemma�inami.

Tega se ni lotil boje�e,
bilo mu je pisano na ko�o.

V svojem jedru je ostal mulec,
ki je pri�el igrat v New York.

Hotel je ohraniti
tisti ob�utek.

Miles ni govoril o svojih
starih plo��ah. Nobene ni imel.

Niti ene. Ni jih hotel. Hotel je le
stvari, s katerimi se je ukvarjal.

Ko sem pri�el v skupino,
je bil Miles zbran in priseben.

Kmalu zatem pa je bilo videti,
da ni prav zdrav.

Razumeli boste ob koncertu
za Saturday Night Live.

Kar bega, njegov zvok
pa je zelo negotov.

Razjedalo ga je,
ker ni zadel pravega tona.

V�asih je krevsal po odru.

A �e vedno je bil Miles.

Nocoj bosta prvi� skupaj zaigrala
Miles Davis in Quincy Jones.

Petnajst let sem se trudil
in ga nadlegoval.

Te�il sem mu.

Dokler ni rekel:
Prav, pizdun.

Niti enega samega tona
mu ni ve� treba za igrati,

saj je �e 50 let na vrhu.

Osupljivo ga je bilo videti,

ko je sku�al pri 65 letih
obuditi 25-letnika v sebi.

Prijatelj, brat, ljub glasbenik
in moj vzornik Miles Davis.

Rad sem ga imel.

Ob njem
mi je toplo pri srcu.

The Pan Piper
je te�ka skladba.

Nisem bil prepri�an,
da jo bo zmogel.

Tega ne bi priznal.

Ko je bilo treba zaigrati,
sem vsko�il.

Rekel je: �e se bom moral
vrniti k stari glasbi, bom umrl.

Sedel sem pred televizorjem
in si mislil: Bolan je.

Rekel je:
Bog vas ne kaznuje tako...

�alostno je.

Ne kaznuje vas tako, da ne dobite,
kar �elite. Dobite vse,

a nimate ve� �asa.

Miles Davis! Quincy Jones!

Septembra 1991
je Miles �el v bolni�nico.

Pogovarjala sva se in poslu�ala
glasbo. Na pogled je bil �uden.

Negiben. Dvignila sem pogled
in vstopil je zdravnik.

Minil je le trenutek.
Glavo je imel v mojem naro�ju.

Zdravnik je za�el tol�i po njem,
pri�li so �e drugi zdravniki

in medicinske sestre. �e vedno
sem sedela na postelji.

Saj je dihal, ni umrl,
ampak bilo je grozljivo.

O�ivljali so ga, ga tolkli,
mu dajali injekcije.

Oba so odpeljali v dvigalo,

saj me sploh niso opazili
na postelji ob njegovi glavi.

V dvigalu sva bila
obkro�ena z ljudmi.

Potem so mi povedali,
da ga je zadela kap.

Poklicala me je nekdanja
�ena Deborah: Ne�esa se oprimi.

Zakaj, sem vpra�al.

Miles Davis je umrl.

Bilo je,

kot da bi me kdo
udaril z macolo po glavi.

Miles je bil gotovo najbolj
edinstven �lovek, kar jih poznam.

Ravnal je druga�e
kot vsi drugi.

Gledal in videl je druga�e.

Bodi zvest samemu sebi. Mislim,
da je bila to njegova filozofija.

Kako lahko �lovek ustvari
tako lepo glasbo,

ko pa ima �e tisto
drugo stran.

V�asih je bilo neznosno,
v�asih pa �udovito.

Ne ob�alujem, ne pozabljam.

A �e vedno ljubim.

Pogre�am ga.
Pogosto se mi sanja o njem.

Imel je mo�no prezenco.

Seveda sem ga imel rad.

Bil je kot brat,
ki po�ne neumnosti.

S tem sem se sprijaznil.

Bil je resni�en.

Zelo resni�en.

Ne bo ve� veliko Milesov.

Dovolj je. Kon�al sem.

Re�ija

Glas Milesa Davisa

Prevod in priredba
Andrej Hiti O�inger

Preuzeto sa www.titlovi.com