All language subtitles for The.Velvet.Underground.2021

GLASBA MERI GLOBINO NEBA – BAUDELAIRE

I've Got A Secret, predstavlja Winston.

Najbolj prodajane cigarete
z najboljšim okusom.

Cigarete Winston so odličnega okusa.

Cigarete Winston so dobrega okusa…

Ja, cigarete Winston

vam prinašajo I've Got A Secret,
najbolj gledani kviz v ZDA.

Zaradi razlogov, ki bodo postali očitni,

bomo gospoda na moji levi
imenovali g. X.

Vseeno pa vam bom povedal,
da je iz Walesa.

Je Valižan in tudi glasbenik.

Z vami bomo spet
čez zgolj 20 sekund.

Koliko heroina
torej kupite vsak dan?

29 gramov. Pet dolarjev…

Levittown, ZDA.
Skrbno načrtovana sos…

Poročamo iz Dallasa v Teksasu.
Predsednik Kennedy menda…

Ena, dve, tri.

To je John Cale,
skladatelj in glasbenik,

ki je z enim koncertom želel
preseči vse koncerte.

Kaj je bilo v zvezi z njim nenavadno?

No, trajal je 18 ur.

Lahko kdo ugane,
kaj je skrivnost g. Schenzerja?

Bil je edini,
ki je v dvorani ostal vseh 18 ur.

Zakaj to počne?

Zakaj je igranje trajalo
18 ur in 40 minut?

Skladatelj Erik Satie
je napisal navodila,

ki pravijo, da je treba to skladbo

ponoviti 840-krat.

Kaj ga je gnalo k sklepu,
da potrebuje 840 ponovitev,

-da bi bila skladba popolna?
-Ne vem.

Veter, veter piha…

Veter, veter piha…

Veter, veter piha…

Veter, veter piha…

"Počutim se kot v kinu.

Dolga roka svetlobe
sega v temo in se vrti.

GLAS LOUJA REEDA

Moje oči so prilepljene na zaslon.
Posnetki so polni pik in žarkov.

Anonimen sem in pozabil sem nase.

V kinu je vedno tako.

Res te zasvoji, kot pravijo."

V sanjah, ki mi jih prinaša veter…

Na Long Island smo se preselili,
ko sem imela štiri leta. Lou pa devet.

Živeli smo v predmestju Freeport.

Selitev iz Brooklyna
v to osamljeno predmestno naselje

je bila zanj naporna sprememba.

V mojih rokah…

Veter, veter…

Mama je bila gospodinja.
Oče je želel biti pisatelj.

Moj ded je dejal:
"Ne, računovodja boš."

In je postal računovodja.

Če iščete standardne predstavnike

za upodobitev družine iz 50-ih,
v kateri ve oče vse…

Z očetom si nista bila blizu.
Oče je delal.

Ni bil človek,
s katerim bi si podajali žogo.

Ne vem,
kaj si je oče želel za Louja.

Morda je mislil, da bo prevzel posel.

Od mene je gotovo pričakoval, da bom
znala skuhati odlično piščančjo juho.

Ni nas vodil v cirkus, v muzeje.
Tega ni bilo.

Vem, da je ni več. A moja ljubezen…

Učil sem se igrati klasičen klavir.

Kitaro sem prvič vzel roke pri
10 ali 11 letih. Imel sem eno učno uro.

Prinesel sem ploščo "Blue Suede Shoes"
in rekel, naj me jo naučijo zaigrati.

Ampak niso bili zato tam.

To je bil zame konec glasbene šole.

Kitaro sem se naučil igrati s ploščami.

Doo-wop. Paragons, Jesters, Diablos.

In rockabilly.

Lou mi je vedno govoril,

da je hotel rokovska zvezda postati
že kot otrok. To je bilo v srednji šoli.

Prvo ploščo,
"Leave Her for Me", sem posnel pri 14-ih.

Največje razočaranje sem doživel

na večer, ko naj bi jo Murray the K
predvajal po radiu, pa je zbolel.

Namesto njega jo je predvajal
Paul Sherman. To me je pobilo.

Vsi smo sedeli pri radiu.

In za tantieme smo dobili 2,79 dolarja.

Veliko več, kot sem zaslužil
z Velvet Underground.

Vzemi vse cvetove…

Igrat je hodil v Hayloft. Sam.

Srček, zapusti me.

V znan gejevski nočni klub.

Nekoč sem ga vprašal,
zakaj je želel igrati v gejevskih klubih.

Rekel je, da so frajerji.

Prosim, pusti jo zame.
Pusti mojo punčko…

Bend si je priskrbel nastope.
Lou je bil še srednješolec.

To je pri nas doma
povzročilo težave.

Živeli smo v babičini hiši.

Babica je bila zelo nacionalistična.

Ni ji bilo všeč,
da se je mama poročila z Angležem.

GLAS JOHNA CALA

In ni govoril valižansko.

Za povrhu je bil ta Anglež premogar.

Svojim otrokom je to preprečevala.

Poskrbela je, da so se vsi njeni sinovi
in moja mama izšolali.

Ko se je oče po poroki preselil v hišo,
je babica v njej prepovedala angleščino.

Z očetom sem lahko govoril šele,
ko sem se v šoli naučil angleško.

Babičina antipatija
je bila v resnici oblika sovraštva.

Bila je mračnjaška.

Mama me je nekaj časa učila igrati klavir.
Nato pa me je v nekem trenutku

prepustila v uk nekomu drugemu.
Ja, poskrbela je zame.

Takrat sem bil star
šest ali sedem let.

Svojo domišljijo
sem razvnemal ob radiu.

Takrat sem ugotovil,
da lahko na njem najdem

tuje radijske postaje.

Suisse Romande in Radio Moskva.

Na moji gimnaziji so imeli orkester.
Želel sem igrati.

Iskal sem violino, ampak jih niso imeli.

Imeli pa so violo.

Ter Bachove skladbe
za violončelo in violo.

To je bilo sijajno. Nabiral sem izkušnje.

Toda s Paganinijevo skladbo Caprices…

Z njo sem osupil učitelja.

Rekel sem, da se jo bom naučil igrati.

Mama je imela operacijo na dojkah.

Izginila je,
odšla je v izolacijsko kliniko,

obdano z 8-metrskim obzidjem.

Oče me je peljal tja in me vzdignil.

Izginila je.

Vse se je začelo podirati.
Prepuščen sem bil samemu sebi.

Oče je še naprej hodil na delo.
Počutil sem se zelo osamljenega.

Z očetom nisem mogel govoriti o tem,
kar se je dogajalo. Z mamo tudi ne.

Bil sem žrtev zlorabe
in nisem vedel, kaj naj naredim.

Spomnil sem se uvoda v skladbo,
konca pa ne.

Na koncu sem moral improvizirati.

Precej dobro sem se znašel.

Ustvaril sem primeren konec
in se izmazal.

Ko sem zapustil prostor,
sem bil zelo prestrašen.

Nisem vedel, kaj bo,
toda potem se je zgodilo.

Tisti trenutek je bil zame prelomen.

Pokazal mi je izhod.

Strah pred tem, kaj bo, ni…
To ni problem.

Rodila se je improvizacija.

Počasi sem se začel posvečati
svojim načrtom.

Sprejel sem praktično odločitev.

Sklenil sem postati dirigent.

In postalo mi je jasno,
da moram iz domačega kraja.

Tam ni bilo nič.
Obupano sem si želel proč.

Toda če ne bi bilo okoliščin,
v katerih sem se na smrt prestrašil

in iz katerih sem se moral
elegantno izviti…

To mi je pozneje zelo koristilo.

NEW YORK

Ubil si svojega evropskega sina.

Pljuvaš po mlajših od 21 let.
A zdaj tvojih modrih avtov ni več.

Raje reci zbogom,
hej, hej, hej, adijo, adijo, adijo.

New York je med vojno postal
pribežališče umetnikov.

GLAS JONASA MEKASA

V New York so prišli

najboljši umetniki iz Pariza in Berlina.

Raje reci zbogom,
tvoji klovni se poslavljajo.

New York ob koncu petdesetih.
Začenjala so se šestdeseta.

Francoski novi val je imel
Cinémathèque française,

mi pa 42. ulico.

Vsak večer smo šli na 42. ulico.

Tam je bilo 15 ali 20 kinematografov.

To je bilo obdobje,
ko so se začeli spreminjati

umetnost in življenjski slogi.

Vrhunec je bil v šestdesetih.

V resnici nismo del subkulture
ali kontrakulture. Kultura smo!

Slikarji, glasbeniki, filmski ustvarjalci.

Ni jih zanimalo pripovedovanje zgodb.

Film se je zaradi svoje poetične plati
izenačil z drugimi umetnostmi.

Januarja 1962

je moj studio Film-Makers' Cooperative

postal zbirališče filmskih ustvarjalcev.

Filme smo predvajali vsak večer.

Tja je zahajal tudi Andy.

Vendar nisem vedela, kdo je.

Z vsemi drugimi je sedel na tleh.

Tam je spoznal svoje prve superzvezde,

med njimi Maria Monteza,
Jacka Smitha in Gerarda Malango.

To je bila Andyjeva filmska šola.

Fakulteta Goldsmiths

je bila resnično svobodna
izobraževalna ustanova.

Tam sem pri Humphreyju Searlu
študiral violo in kompozicijo.

Razumel je Cagea in druge,
ki so me zanimali.

John Cage in "Water Walk".

John Cage je bil
vodilni avantgardist

glasbe v New Yorku in drugod v ZDA.

Toda štafeto se je pripravljal
prevzeti La Monte.

Dobil sem Bernsteinovo štipendijo.
Plačali so mi pot in druge stvari.

Takrat so bili z nami…
Ga. Koussevitzky je še vedno živa.

Za študente je prirejala
popoldanske matineje.

Niso mi jih dovolili igrati,
češ da so preveč nasilne.

Harry Kraut, vodja programa…
Vprašal je, ali so skladbe nasilne.

Večino skladbe sem bil v klavirju

in tolkel po njegovi notranjosti.

Nato sem dobil sekiro.

Nekdo iz prve vrste je vstal
in stekel ven.

To je bila ga. Koussevitzky.
Bila je objokana.

Rekel se, da mi je zelo žal, ker…

Ni bila dolgo razburjena.

Peljali smo jo na koktajle.
Vse je bilo v redu.

Takrat sem že družil
s Corneliusom Cardewom.

Razumel nas je.

Cornelius je spoznal La Monta.

La Monte Young je prevzemal
štafeto od Johna Cagea.

V Tanglewood sem hodil
zaradi La Monta.

Vse se je razgradilo do te mere,
da tisto ni več bila glasba.

Na svidenje!

Ko si spoznal La Monta,
je bilo to to.

Vsi bi radi počeli nekaj
zapletenega in zmedenega.

Pisal sem glasbo, ki naj bi človeka
dvignila v zelo visoko duhovno stanje.

Pred mano še nihče ni napisal skladbe
z dolgimi, vztrajnimi toni.

No, John je bil Valižan.

Pisal nam je…

-Iz Walesa. Ali morda iz Londona.
-Od nekod iz ZK.

Od nekod iz ZK.

-Dejal je, da bi rad prišel študirat…
-Ja.

-Rekli smo, da lahko.
-Ja.

V New York sem prišel leta 1963.

To je bil moj prvi obisk New Yorka.
Bil sem zgrožen.

S pločnikov se je dvigala para.

"Matervola, kako umazano mesto."

ČLANSKA IZKAZNICA
POMLAD 1957

La Montovi enolični zvoki
so me pomirjali.

Vrnili smo se h glasbi,

ki se je posvečala temu,
kar bomo slišali.

Slišimo bordune,
toda preučevali smo naravno sozvočje.

Poklical me je Lou
in rekel, da je zelo pobit.

GLAS ALLANA HYMANA

Rekel je, da ga zdravijo.

Da poskušajo starši z elektrošoki
iz njega pregnati gejevstvo.

Nisem mu verjel.
Njegove starše sem poznal.

Morda tega nočete izreči.

"Je bil klinično depresiven?
Je užival ogromno drog?"

Tisto okolje mu ni koristilo.

Razpoložljiva pomoč
pa je bila takrat obupna.

Vprašanja o Louju iz tistega časa
me razburijo. Zaradi napačnih predstav.

Ne koristijo ne njemu
ne mojim staršem.

Smešno je misliti,
da obstaja preprosta razlaga.

Vpisal se je na NYU.

Zdržal je semester in pol.

Poklical me je in rekel,
da se bo prepisal na Syracuse.

Na univerzi Syracuse
je postal drug človek.

Čemeren, antagonističen.

Upiral se je tako rekoč vsemu.

Nisem ga mogel razumeti.

Zadeli smo se in igrali.

Glasbo Raya Charlesa
in včasih Frankieja Lymona.

Igrali smo na študentskih zabavah
in v barih.

Bili smo obupni,
zato smo pogosto spreminjali ime.

Nihče nas ni hotel znova najeti.

Včasih sem zamudil ali narobe igral.

Ponorel je.

Obrnil se je in udaril po činelah.

Ni imel potrpljenja.

Do nikogar, ki ni igral brezhibno.

Nastopali smo
na Univerzi St. Lawrence.

Na barki na Reki svetega Lovrenca.

Lou je rekel, da ne bo igral na barki.
Odvrnil sem, da moramo.

Rekel je, da ne bo. Bum!

Z dlanjo je sunil v šipo na vratih
in se porezal.

Odpeljali smo ga v bolnišnico.
Šivali so ga.

Njegovo desno roko,
če se prav spomnim.

Rekel je: "Jebi se, ne morem igrati."

Jaz pa: "Lahko poješ.
In itak si za en drek kitarist.

Nobene razlike ne bo."

Nastopili smo.

V marsičem je bil kot triletnik.

Ho-ho, hej, vrtiljak…

Posneli smo demo ploščo
z naslovom "Your Love".

Tvoja mala ljubezen,

tvoja ljubezen, tvoja mala ljubezen.

Do tvoje ljubezni
se nisem imel za celega.

V mestu smo se dobili

z nekom, ki so mu bili všeč
nekateri Loujevi demo posnetki.

Obrnil se je k njemu in rekel:

"No, kaj bi rad počel?
Kaj želiš doseči?"

Lou je odvrnil:
"Rad bi bil bogat in rokovska zvezda.

In tudi bom bogat in rokovska zvezda.
Tudi če ne prenesete moje glasbe."

Skoraj nikjer se ni dobro počutil.

In če se ni dobro počutil,

je poskrbel,
da se ni dobro počutil nihče.

V to se je zatekal.

Ne vem, zakaj je bil tako negotov,
ampak bil je strahotno negotov.

Vse svoje življenje.

Zelo se je jezil na ljudi,
ker so ga zavračali,

zato je prijateljstvo raje končal on.

V temačni cerkvi glasbe,
ki nikoli ni le kopno ali morje,

ki uspeva v zraku znotraj uma…

GLAS DELMORA SCHWARTZA

…se vzorci v gibanju in delovanju,
v zaporedju obredov

premikajo z veličastnostjo gotovosti.

Da razprejo zagrnjene zavese…

Takrat se je družil z Delmorom.

Moj največji vzornik
je bil Delmore Schwartz.

Z njim sem raziskoval poezijo,
a tudi druge stvari.

Osupljive kratke eseje in zgodbe.

Navdušilo me je, da zna nekdo to ubesediti
s tako preprostim, vsakdanjim jezikom.

Delmore Schwartz je menil,
da je Lou izjemno nadarjen.

V reviji Evergreen Review
je dal objaviti več Loujevih pesmi.

Številne so se posvečale
gejevskim témam.

Zelo mračnim gejevskim témam.

O srečevanju moških
na javnih straniščih,

seksu blizu pisoarja…
In o tem je znal napisati pesem.

Ko sem prebral eno od teh pesmi,

sem mu rekel: "Lou, mater…

Od kod izvirajo
te ponižujoče ideje o seksu?"

Odvrnil je: "Če ni temno in ponižujoče,
ni vznemirljivo. Ni seks."

Dejal je: "Tega ne moreš razumeti.
Postajaš republikanec."

V Hayloft sva šla na zahvalni dan
ali božič.

Spomnim se le tega,
da je bil gejevski bar.

Tam je bilo dekle z imenom Action.
Poskušal me je sparčkati z njo.

Rekla sem: "Nisem lezbijka. Ne želim biti.
Nočem eksperimentirati. Ne zanima me."

Rekel je, naj grem plesat z njo.
"Oh, prav, pa grem."

Želel mi je pokazati,
kam hodi in kaj počne.

Spraševali so me, kako sem lahko
z njim, če vem, da seksa z moškimi.

Odvrnila sem, da to nima zveze z mano.
Nisem ljubosumna. Ni me motilo.

Veliko srhljivejše so bile vožnje
na Manhattan, v Harlem,

da bi kupil heroin. Hodila sva
na 125. ulico in avenijo Saint Nicholas.

Šla sva v neki stanovanjski blok.

Rad me je peljal na nevarne kraje.

Ustvarjal je okoliščine,
o katerih bi potem lahko pisal.

Vedno je pisal.

Zgodbe, besedila pesmi.

Vedno je poudarjal,

da med pisanjem zgodb in pesmi
ni razlike.

Sedemnajst Voznesenskyjev
nemo stoka.

Moji kriki so raztrgani

na kilometrih magnetnega traku
in neskončnega rdečega jezika.

Na faksu je name
zelo vplival Ginsberg.

Pesmi, kot sta "Tuljenje" in "Kadiš".

Pa Burroughsov Goli obed.

Zadnji odcep za Brooklyn
Huberta Selbyja Jr.

Rekel sem si, da bi to rad počel tudi jaz,
le da z bobni in kitaro.

Ne vem še, kam grem.

Poskusil bom doseči kraljestvo,
ker mi to vliva občutek, da sem moški.

Ko si v žilo vbrizgam heroin,

se prav vse spremeni.

Ko se prepustim omami
in se počutim kot Jezusov sin…

Kaj pa vem, kaj pa vem."

Homoseksualnost je plat

človeškega vedenja,
ki jo poznamo že zelo dolgo,

vendar jo zelo slabo razumemo.

Kaj je po vašem
najhujši spolni zločin?

Zločin proti naravi.

Kakšna kazen je predvidena zanj?

Najvišja kazen je 20 let zapora.

Aretirali so nas,
ker smo bili v baru.

Pa kaj? To je spadalo zraven.

KAVARNA SAN REMO

V bar San Remo

so zahajali geji,

zelo pametni in ustvarjalni ljudje.

Med njimi tudi Edward Albee,
Andy Warhol in Jasper Johns.

Umetniški svet je doživljal razmah.

Denar, zabave, vpliv.

Film je bil v vzponu. Newyorški
filmski festival, Lincolnov center.

Vse to se je dogajalo sredi šestdesetih.

Šlo je za ostudno
estetiko pretiravanja.

V tej eksperimentalni estetiki
si se lahko poigraval.

Tako kot se je Jack Smith.

Na začetku leta 1964…

To je bil zelo razburljiv večer
na predvečer uničenja sveta.

Cale in Conrad
sta se preselila na Ludlowo 56.

Tam sem jaz,
Jack Smith, spoznal Angusa in Tonyja.

Tam so živeli tudi režiser Jack Smith
in številni drugi umetniki.

Tony Conrad je najel stanovanje
na Ludlowovi 56.

Nisem želel biti del potrošniške družbe,

zato sem živel v stanovanju,
ki je stalo 25,44 dolarja na mesec.

Tam se je izoblikoval
zelo nenavaden prehod

med dokumentarnim, avantgardnim slogom
življenja na Lower East Sidu

in takratno uradno umetniško sceno
tistega, kar je postalo Soho.

Jack se je preselil k njemu.

Soseda sta bila
Piero Heliczer in njegova žena Kate.

Nato se je v New York
vrnil Angus MacLise.

Pristal je v tretjem stanovanju
v istem nadstropju stavbe.

V njej je živel tudi Mario Montez. John…

John Cale se je preselil k Tonyju.

Jedro Lodlowove…

GLAS AMY TAUBIN

Z La Monte Youngom
je postalo Dream Syndicate.

La Monte, Marian, Tony in jaz

smo leto in pol
to vsak dan počeli uro in pol.

Ohranjal sem burdon.
Bili smo disciplinirani.

Zavedeli smo se številnih priložnosti.

Vsako frekvenco zaznavamo

z drugim delom možganske skorje.

Ko ustvarimo skupino frekvenc,
ki jih ponavljamo znova in znova,

se vzpostavi duševno stanje,
ki je lahko zelo močno in globoko.

V harmoničnih zaporedjih
zaslišiš detajle,

ki so izjemno lepi in nenavadni.

Zaveš se,

da so v zvoku novi prostori,
ki jih lahko naseliš.

Ni nam bilo treba skrbeti
za določen ton. Ne.

Ugotovili smo, da je najzanesljivejša
stvar, s katero se lahko uglasimo,

brnenje hladilnika s frekvenco 60 hercev.

To je bil burdon zahodne civilizacije.

Osnova za naš ključ

je deset ciklov, če tretje sozvočje
uporabljamo kot 60 ciklov.

Teh deset ciklov pa je glavni ritem
možganov, ko spimo.

Ugotovili smo, da imamo zgodbo.

Bend Dream Syndicate je bil
zanimiv zaradi minimalistične glasbe.

Popolna lestvica,
ohranjanje ene note

in poslušanje vseh intonacij v njej.

La Monte Young
je eno noto raztegnil na štiri ure.

Z Andyjem sem šel
na enega od njegovih nastopov.

Warholov kratki film Poljub sem videla,
preden sem šla v Factory.

Nobene špice ni bilo.

Nisem vedela, kdo ga je posnel.

Bila je tedenska serija.
Vsak teden

so dve minuti in 45 sekund

predvajali posnetek s pravo hitrostjo,
16 sličic na sekundo.

In prav to je vedno zanimivo
pri Warholovih nemih filmih.

Neresnični so,

ker naj bi jih prikazovali
s hitrostjo 16 sličic na sekundo.

To pomeni,
da ljudje na posnetkih dihajo,

da njihovo srce utripa
v drugačnem časovnem okviru

kot vaše, medtem ko gledate.

To ustvari neverjeten občutek
estetske distance.

V Empire State Buildingu
je poštni urad.

Tja smo se odpravili
z vrečami revije Film Culture.

Nenadoma smo se ustavili
in pogledali poslopje.

Rekel sem: "To je popolna legendarna
podoba za Andyja Warhola."

In tako se je zgodilo.

Warhol, avantgardni film
in avantgardna glasba…

Vse je bilo povezano
z razvlečenim časom.

La Montova ideja o glasbi

je v resnici izvirala na Kitajskem.

Ja, kitajski koncept časa je.

Glasba resnično traja stoletja.

To je bila improvizatorska izkušnja,
nekakšno versko vzdušje.

In zelo skrivnostno.

S Tonyjem sva nekoč prinesla pickup
in to je bilo to.

Ojačevalnik je zagotavljal moč.

Dogajalo se je marsikaj.

Različni toni, ki stresajo zgradbo.

Zelo močno je.

Ko smo igrali, se je slišalo,
kot da je v dnevni sobi bombnik.

Dirkač sem, srček,

in ne moreš me dohajati.

Dirkač sem, srček,

in ne moreš me dohajati.

No, srček, pridi, tekmujva.

Srček, srček, boš…

Rokenrol plošče sem
zbiral kot nekakšen fetiš.

Ko se je John preselil k meni,
ga je to presenetilo.

Poslušala sva stvari, ki so bile
bolj povezane z našim delom z La Montom.

Zaradi sozvočja, čistega sozvočja.

Hank Williams in duet Everly Brothers.

Sanjam…

"Sanjam." Sanje.

Začetek te pesmi…
Vsi tisti različni toni so me osupnili.

Rokenrol me je takrat čisto prevzel.

To, kar so počeli Beatli,
njihova besedila.

"Vem, kako je biti mrtev, ob tebi se
počutim, kot da se nisem rodil."

Čakaj, to je nekaj, kar bi napisal Lou.

To je bil povod za prvi nori bend,

ki se je imenoval Primitives.

V njem so bili John,
Walter De Maria,

Tony in Lou.

Umirite se.
Pokazali vam bomo nekaj novega.

Pretreslo vas bo do obisti.

Pripravite se. Začeli bomo.
Ja. V redu.

Kot pisec besedil za založbo v Long Island
Cityju sem se preselil v New York.

ZALOŽBA PICKWICK

Pickwick je bila uspešna
nizkocenovna založba plošč.

Plošče za 99 centov.

12 deskarskih pesmi
ali 12 pesmi o koncu zveze.

Prodajali so jih v Woolworthsu.

Imel je vizijo. Bil je več
kot nadarjen, če me razumete.

Ni znal peti in igrati,

toda njegov počeni glas
se me je kljub temu dotaknil.

Z Loujem smo zaorali ledino.
To mu je res uspelo.

Tonyja so povabili na neko zabavo.

Nekdo je stopil do naju in rekel:
"Hej, zdi se, da se vaju da tržiti.

Bi hotela promovirati neko ploščo?
Pridita v Long Island City."

Založba je bila Pickwick,
besedila pesmi pa je pisal Lou Reed.

Ko sem spoznal Louja,
sva se merila s pogledom.

Šla sva na kavo.
S sabo sem imel violo.

Oh, še enkrat…

Še vedno sem igral klasično violo

z izrazitim vibratom.
Zvenelo je zelo klasično in dobro.

Lou je rekel: "Sranje. Vedel sem,
da si v prednosti."

Ulezite se z obrazom navzdol.

Ste pripravljeni?

Z njimi sem hotel preigravati.

Ponavljal sem,
da bi morali improvizirati.

To je bilo vsem všeč.

Zanimivo,
on je imel pri tem odločilno vlogo.

Pisal je besedila in začel
je improvizirati. Bil sem navdušen.

John in drugi so mu takoj sledili.

Tam smo napisali "The Ostrich".

Skladba je navdušila številne producente,
tudi Warrena Thompson iz Elektre.

-Posnemaj noja.
-Ho, ho, ho, ja, ja.

Obrni se na levo
nato dvigni stopala na levo.

Super si bila.

Uporabili smo kitaro,
uglašeno na eno noto.

Kitara, Loujev tamburin in glas
so ustvarili neznanski hrup.

Bil je popolnoma spontan.

Prav na to pomislite, ko pomislite
na ljudi, ki to počnejo v garaži.

Bilo je krasno.
Ja, to sem v otroštvu pogrešal.

Nastopili smo ob Shirley Ellis in…

"Bo-nana-bana fi-fo-fam."
Poznate to pesem?

Didžej je rekel: "Juhej, super je.
Z nami je tudi bend

Primitives iz New Yorka s svojo
najnovejšo uspešnico 'The Ostrich'."

To se mi je zdela
skoraj čarobna napaka.

GOVORI TONY CONRAD

Bila je velika zamenjava.

Nikoli se mi ni zdelo, da bi lahko tako
uresničil resna glasbena prizadevanja.

V Pickwicku je veljal za nekoga,
ki je pogosto

zadet, bolan,

ki izgublja zavest.
Vozil sem ga v bolnišnico.

To je bil eden od razlogov,

da sem kljub njegovi nadarjenosti
želel prekiniti sodelovanje.

Lou je rekel: "Ne dovolijo mi snemati
pesmi po moji želji."

Vzkipel sem: "Kaj?

Katere pesmi bi pa rad ig…"

Pokazal mi jih je.

Pisal sem o bolečini.

In o stvareh, ki bolijo.

O stvarnosti, kakršno smo poznali
jaz in moji prijatelji,

o stvareh, ki sem jih videl in slišal.

Zanimala me je komunikacija z ljudmi,
ki so bili na drugi strani.

Zakaj jih ne predvajajo?

Ker se bodo ljudje pritoževali,
da spodbujajo uživanje mamil.

Ne govorijo o mamilih.

Govorijo o ljudeh, ki so siti življenja,
ki so nezadovoljni z njim.

Posnemimo jih sami.

Leta 1964 sta v istem stanovanju
na Ludlowovi živela Cale in Reed.

"I'm Waiting for the Man."
Besedilo in glasba Lou Reed.

Antagonizem je koristen,

saj se zaradi njega opredeliš,

oblikuješ nasprotno stališče
in iz tega nekaj ustvariš.

Zavedali smo se svojega položaja,

svojega prezira do vsega drugega.
Delovalo je.

Oprostite, gospod,
o tem pa res ne razmišljam.

Samo ljubega prijatelja čakam.

Ja, vedno je govoril: "Mater.

Kako se je to lahko zgodilo?
Iz Walesa?"

Pokazal mi je besedilo za "Venus in Furs"
in "I'm Waiting for the Man".

Obe sta se mi zdeli
razumljivi in dobro napisani.

Rekel pa sem:
"Čakaj, glasba se ne ujema z besedilom."

Oba sva se navdušila nad možnostmi,
ki so se ponujale.

Preigravala sva različne možnosti.

Trio, kvartet… Karkoli že.

Lesketajoči, lesketajoči…

Nekoč je pozimi na podzemni
srečal bosega Sterlinga.

Videl ga ni od študija na Syracusu.

Louja in njegov bend
je gotovo videl igrati na faksu.

Gotovo je hotel zraven.

Bil je pripravljen.

Igral je od 15. leta. Bil je samouk.

Na zabave je vedno prinesel kitaro.

To je želel početi.
In to je bila priložnost.

Nenadoma smo imeli kitarista,
ki je želel prispevati svoje ideje.

Z Loujem sva sedela in improvizirala.

Sterling je igral solo.

Igral je zelo dobro,
tako kot brata Isley.

Bil je nadarjen in nežen.

Ideja o tem, da je mogoče združiti
R & B in Wagnerja, ni bila več daleč.

Nekoč sem se po pouku
vozila domov.

Po radiu sem zaslišala "Not Fade Away"
v izvedbi Stonesov.

Parkirala sem, ker sem bila preveč
vznemirjena, da bi lahko vozila.

Iskali so bobnarja.

Rekla sem:
"Jimova sestra igra bobne."

Louja sem odpeljala k njej.

Maureen je bila
sestra mojega prijatelja.

Tudi on je hodil na Syracuse
in bil Loujev prijatelj.

Maureen je na Long Islandu
igrala v ženskem bendu.

Razpadel je.

Prišla je, da bi…

Kaj pa vem,
igrala tolkala in se zabavala.

Kaj vem. Bilo je zelo sproščeno.

Ko je okoli 17. ure prišla domov,
je poslušala plošče Boja Diddleyja.

Vrtela jih je vsak večer do polnoči.

Zdela se nam je popolna bobnarka.
Res je bila.

Bilo je zabavno in bila sem navdušena,

da lahko igram v živo.

Še z nikomer nisem igrala.
Bilo je zabavno.

Z Bobom Dylanom
smo se lahko pomerili tako,

da smo vsak večer na odru
improvizirali različne pesmi.

Lou je bil mojster za to.

Iz rokava je lahko stresal besedila
o čemerkoli.

Prišel je s kitaro in se usedel.
Jaz sem igral violo.

Začel je pesem.

Kot strela z jasnega
se je pojavilo nenavadno besedilo.

Nato smo se vsi pridružili
in nekaj ustvarili.

Nikoli nismo vedeli, kdaj bosta
Lou in John odšla v svoj svet

in igrala kdove kaj. Menila sem,
da je moja vloga, da sem tam

in čakam, da se bosta
pripravljena vrniti.

Lou je bil ob meni…
Bilo je, kot da se je dvignil zid zvoka.

Pesem sem spremljala
po njegovih ustnicah.

V bistvu sem mu sledila.

Pisal je dobre pesmi,

a mene je zanimala
tudi improvizacija.

Močen in neposreden vpliv podzavesti.

Loujeve zgodbe o terapijah z elektrošoki

sem v duhu nato povezal v smiselno celoto.

Pri glasbi je šlo za to,

da je bila v resnici glasba sanj.

Pri večini rokenrola
mi je bila najbolj všeč

ponavljajoča se narava riffov,

da ena glasbena fraza,
ki jo ustvariš,

lahko zadovoljno obstaja
skozi vso pesem.

Eden od njih je bil burdon.

Ko smo ustanovili Velvet Underground,

sem že imel nekaj pesmi.
Krasno je bilo, da so tako oživele.

Igral sem v barskih bendih.

Pri večini sodelovanj
dve in dve pomeni sedem.

Ta nenavadnost v tem prostoru
sploh ne bi smela obstajati.

Vedno je obstajalo merilo za to,

kako biti eleganten ali surov.

Lesketajoči, lesketajoči,
lesketajoči se usnjeni škornji

v temi ošinejo dekle.

Zazvoni, to je tvoj služabnik.
Prosim, ne pozabi ga.

Udari, draga gospodarica,
in pozdravi njegovo srce.

Utrujen sem

in izčrpan.

Spal bi lahko kar tisoč let.

Tisoč sanj, ki bi me prebudile…

Burdon se takoj vključi
v "Venus in Furs".

Vedel sem, da lahko v rokenrolu naredimo
nekaj, česar ni naredil še nihče.

In vse to je bilo narejeno z razglašenimi
kitarami. Na to sem bil ponosen.

Rekel sem: "Lou, nihče ne bo mogel
ugotoviti, kako naj to naredi."

Odziv v New Yorku
me je po svoje presenetil.

Mislil sem,
da smo naredili nekaj novega.

Usnje, ki se v temi lesketa…

Menil sem, da smo naredili
nekaj tako pogumnega,

da bodo ljudje kar zazijali.

Udari, draga gospodarica,
in pozdravi njegovo srce.

Café Bizarre, majhen lokal.

Bili smo navdušeni,
da lahko nastopamo.

Tam ni bilo preveč ljudi.
Nihče ni plesal. Zelo čudno.

Nekateri so množici kazali hrbet.

Bili so odbijajoči.

Srhljivi.

Barbara Rubin je bila
ena elitnih mestnih režiserk.

Poznala je Bob Dylana in Andyja.

Zelo se je trudila,
da bi povezala ljudi.

V Factory je prišla povedat, da je v mestu
bend, ki bi ga res morali videti.

Nenadoma je bilo v klubu
veliko več ljudi.

Gerard je bil
diplomatski predstavnik Factory.

Stopil je do mene in rekel:
"Jutri popoldne ste vabljeni v Factory."

Pripeljala jih je Barbara Rubin.
Vsi so bili v črnem.

Začeli so igrati.

Igrali so "Heroin". Bili smo…

Neverjetno. Ostali smo odprtih ust.

Spodbudilo in navdihnilo nas je…

V Factory je bilo vse posvečeno delu.

Tam je bil vsak dan pred mano. Vedno
je vprašal: "Koliko pesmi si napisal?"

"Deset." Odvrnil je: "Zelo si len.
Zakaj jih nisi napisal 15?"

Ljudje so prihajali in odhajali.
Znani obrazi.

Vse je bilo trgovina.

Ne vem,

kam točno grem.

Vendar

bom poskusil priti

v kraljestvo, če bom lahko.

Ker se počutim kot moški,

ko si v žilo vbrizgam heroin.

Povem ti, vse se spremeni,

ko se omami prepustim.

Počutim se kot Jezusov sin.

Verjetno samo ne vem,

verjetno samo ne vem…

Andy je božanstvo.

Zunajplanetno bitje.

Bil je kot oče, ki vedno pritrjuje.

Tudi zato so vsi prihajali v Factory.

Tam so se počutili kot doma.

Ko začne teči kri,

ko se po brizgi požene,

ko sem približujem smrti,

mi ne morete pomagati. Ne vi in
ne prikupna dekleta s sladkimi besedami.

Želela sem ga navdušiti.

Bil je občinstvo,
tega pa sem si obupano želela.

V redu. Nič ti ni treba početi.

Samo to, kar počneš.

Tako, ja.

Ni režiral.

Heroin…

Warhol nikoli ni nič rekel, a čez čas
je njegova navzočnost postala gromka.

Ker je bil čisto tiho.

Naj me pogubi…

Spodbodel te je, da si nekaj naredil.

Heroin…

Glej naravnost v kamero.

Poskusi biti negibna. Ne mežikaj, če gre.

To je bila spretnost.

Potem sem na boljšem kot mrtev.

Hvala bogu, da mi ni mar.

In verjetno samo ne vem,

oh, verjetno samo ne vem…

Heroin…

Naj me pogubi…

Smo pokrovitelji novega benda,
Velvet Underground.

No, ker v slikanje ne verjamem več,

bi bilo fino kombinirati…

Imamo priložnost,
da povežemo glasbo, slikarstvo

in filme.

Še vedno se ukvarjamo
z vzpostavitvijo

največje diskoteke na svetu.

Povem ti…

Vse v juniju, nedavno…

-Snemaš?
-Sedanjost kaže…

Poslovno se dogaja marsikaj dobrega.

Vsi znaki kažejo,

da se ti obetata uspeh in sreča.

Kolo sreče, ki…

Kaže več tvojih ambicij

in tudi tvoje zelo dobre prijatelje.

Ni prav veliko nesoglasij.

-Nobenih prepirov.
-Ker zdaj ne delamo.

Kaže…

Kariero, posel,
tvoj poklic, take stvari.

Konkurenca je vedno velika.

Vedno bo huda konkurenca…

Ljudje so v Factory
večinoma prihajali,

ker so bile kamere vedno prižgane.

Mislili so, da lahko zaslovijo,
postanejo zvezde.

Zelo obetavno. Veliko novih spoznanj.

Dogaja se veliko novega.

Ideali ženske lepote…

Če jim nisi zadoščal…

Saj jim ne nobena.

To je bilo zelo škodljivo.

Tisto ni bil dober kraj za ženske.

Če nisi mogla prezreti tega,
da so te cenili

predvsem zaradi videza…

Potem… Saj veste.

Delali smo v Factory.
Gerard se je pravkar vrnil iz Evrope.

Prinesel je malo ploščo
z nenavadnim glasom…

Da mi je mar, da ljubiš me.

Ne pravim, da mi je mar…

Igrala je v filmu Sladko življenje.
Zvezda je bila Anita Ekberg,

toda Nico je bila v filmu skriti obraz,
ki so ga vsi opazili.

Bila je presunljivo lepa.

Nico je pozneje prišla v New York.

Paul se je zanjo začel zanimati
zaradi promocije.

Andyja je začel prepričevati,
da zgolj rokenrol skupina ni dovolj,

ker Lou ni preveč čeden

in nima dobrega glasu.
"Bend potrebuje lepotico."

Andy je Louja moledoval,
naj jo vzame.

Pa spet gre…

Na začetku jim je šlo strašno na živce,

da ni zmogla ohranjati tona.

Mislim, da je John ugotovil,
kaj naj naredijo s tistim glasom.

Bilo je kar srhljivo.

Ni zmogla tega, ni zmogla onega,

nenadoma pa je vse obvladala.

Tega se moram naučiti.

Nenadoma smo se zavedeli
pomena publicitete

ter ideje o svetlolasi ledeni gori
na sredini odra,

ob nas,
ki smo bili oblečeni v črno.

Tvoje ogledalo bom, odsevala, kar si.

Če slučajno ne veš…

Tri ali štiri pesmi, ki jih je pela,
so ji bile pisane na kožo.

Če jih poje kdo drug,
ne delujejo.

Za druge v bendu
je bila vedno zelo skrivnostna.

Skoraj nikjer še nismo bili.
Z izjemo Johna nismo bili prefinjeni.

In ona je znala peti.

Ni bila tam samo zato,
da bi stala in bila lepa.

Prosim, spusti roke,

ker te vidim…

Andy je želel,
da poje v škatli iz pleksistekla.

Nico se je uprla. Bila je resna glasbenica
in želela je peti te pesmi.

Njena lepota…

Ni se ji zdela pomembna.

Zato se ne boj,

kadar misliš,
da je noč videla tvoj um…

Mogoče jo je Andy dojemal

kot odmaknjeno, nedosegljivo.
Po mojem ni želela velike slave.

Samo dobre stvari
je želela dobro izpeljati.

Ker te vidim…

Ko nisi slaven,
te primerjajo s komerkoli.

Njo so primerjali
z Marlene Dietrich in Greto Garbo.

-Tvoje ogledalo bom.
-Odsevala, kar si.

-Tvoje ogledalo bom.
-Odsevala, kar si.

Zdaj druge primerjajo z njo.

-Tvoje ogledalo bom.
-Odsevala, kar si.

Od njih smo nekaj imeli. Spoznali
smo Toma Wilsona, producenta Boba Dylana.

Napredovali smo.

Lahko smo posneli ploščo.

Norman Dolph je dal Andyju
1500 dolarjev, da jo posname.

Vau.

Delo je obrodilo sadove.

Čakam na svojega človeka.

V rokah imam 26 dolarjev.

Pred Lexingtonovo 125 stojim.

Počutim se bolnega in umazanega,
bolj mrtvega kot živega.

Andy je bil izjemen.
Iskreno mislim,

da se brez njega to ne bi zgodilo.
Ne vem, ali bi dobili pogodbo,

če ovitka ne bi oblikoval on.
Ali če Nico ne bi bila tako lepa.

Hej, beli fant, letaš za kiklami?

Za album z banano
smo vadili eno leto.

Andy je produciral našo prvo ploščo.
Tako, da je bil v studiu.

A naredil je več kot to.

Omogočil je, da smo jo posneli,

ne da bi kdo kaj spreminjal.
Ker je bil tam.

PR-čevlji in velik slamnik…

Zelo dobro nas je razumel,

za kaj gre pri ustvarjalnosti
in kako jo najbolje izbezati na dan.

Zelo nas je podpiral.

…moram čakati…

Čakam na svojega človeka…

Nico je bila zaljubljena v Louja.
Andy tudi.

Fantje, punce, moški, ženske,
vsi so se zaljubljali vanj.

Takrat sem že slikal in risal.
Želel sem, da me razumejo.

Iskal sem svojo sceno.

Ko sem bil star 15 let,
mi je prijatelj prinesel njihovo ploščo.

Za izmenjavo,
ker ni bila po njegovem okusu.

Ponudil sem mu ploščo Fugsov.

Oboževal sem kadenco Loujevega glasu.

"PR-čevlji in velik slamnik."

In Calov burdon za podlago.

In to je bilo to.

Te plošče nočeš? Zame je.

Ti ljudje bi me…
Mislil sem si:

"Ti ljudje bi me razumeli."

Ima prav vse, sladkega okusa je…

Prvine Loujevega ustvarjanja

so bile neizpodbitno pravilne.
To, kako je pisal besedila.

Dylan je v pisanje pop pesmi
vsekakor vnesel novo inteligenco.

Toda Lou je to prenesel v avantgardo.

Besedila so imela korenine
v Baudelairu in Rimbaudu in…

A takrat tega niso imeli za pomembno.

Niso nas promovirali. Številne radijske
postaje nas niso hotele predvajati.

"Heroin"…
Ničesar niso predvajali.

In tudi pri MGM-ju niso…

Sklenili so,
da je bend Mothers of Invention

boljša izbira.
Niso se trudili za nas.

Sprejeli so nas,
da bi nas spravili z ulice.

Do jutri,
ampak to je zgolj neki drugi čas.

Čakam svojega človeka.

Pojdi domov.

Oh, v redu je…

Vsi smo tukaj.
Andy Warhol, pesnik Gerard Malanga.

Če zasukate kamero, boste videli
Eda Sandersa iz rokenrol benda Fugs.

Pesnika Petra Orlovskega,
ki poje tudi indijske mantre.

Jonas Mekas snema filme.
To počne tudi zdaj.

Samo v New Yorku
je bilo 30 ali 40 umetnikov,

ki se niso omejevali
le na svojo umetnostno zvrst.

Vključevali so tudi drugo.

Zato smo organizirali festival,

nekakšno raziskavo tega,

kar se je dogajalo
v razširjeni umetnosti in filmu.

To je bilo novembra ali decembra 1965.

Leta 1966 sem najel dvorano na 41. ulici.

Na Times Squaru. Tam smo nadaljevali.

Predvajali smo Chelsea Girls
in druge Warholove filme.

Najstnica Mary je rekla stricu Davu:

"Prodala sem dušo, moram se rešiti."

Odločili smo se za večpredstavnost.

Projekcije so trajale nekaj tednov.
Naslov je bil "Andy Warhol's Up-Tight."

Glavne vloge so imeli Velvet Underground,
Gerard Malanga in Mary Woronov.

Teci, teci, teci, teci, teci,
smrt zaradi predoziranja ti grozi.

Povem ti, kaj naredi…

Velvet Underground and Nico
smo posneli v Factory.

Ko so nastopali v živo

na odru kinoteke,
smo posnetek projicirali nanje.

Šla je prodat dušo, ni bila zadeta.

Ni vedela, mislila je…

Nenadoma je klub Dom Polski
na ulici Saint Mark's Place

v East Villageu postal na voljo za najem.

Najeli smo ga za en mesec

in "Andy Warhol's Up-Tight" razširili
v "Exploding Plastic Inevitable".

To je bil poljski narodni dom.

Zdaj je Dom, središče
nočnega življenja v East Villageu.

Glasba: Nico in Velvet Underground.

"Exploding Plastic Inevitable".

dogodek popumetnika Andyja Warhola
z njegovim dekletom leta v glavni vlogi.

Njen pevski slog je nenavaden.

ANDY IMA ZA VSAKOGAR NEKAJ!

Andy ima rokenrol bend,
ki se imenuje Velvet Underground.

Njegova ideja o diskoteki
je plesna dvorana,

v kateri igrajo njegovi glasbeniki.

Hkrati prikazujejo filme,

plesalce in gledalce
pa oblizujejo barvne luči.

Divje.

ANDY WARHOL –
VELVET UNDERGROUND V ŽIVO

Bil sem Nicin kitarist.
Na njenih nastopih v Domu.

Bil sem predizvajalec.

Nisem imel plošče, nobena atrakcija
nisem bil. Samo prvi sem nastopil.

Vendar so ljudje tja prišli šele,
ko je prišel Andy.

Atrakcija je bil on.

Andy je projektorje
namestil na balkon.

Z različnimi
barvnimi filtri in stroboskopi.

Tistih luči ni znal nihče uporabljati.
Prepustili smo jih občinstvu.

Nič nismo zaslužili tudi zato,
ker se je oprema razbijala, padala.

Andyjeva tehnika pa je bila…

"Oh, kdo zna delati z lučmi?
Znaš ti?"

Ljudje so gledali njegove filme,

a jih niso mogli, ker v njih ni zgodbe.

Spraševali smo se,
ali je tisto resnično ali zgodba.

Ne vemo. Bili so hipnotični.

Zgoraj se je razvijala scena.

Walter Cronkite, Jackie Kennedy

in veliko drugih znanih ljudi je prihajalo
zaradi Andyja

in njegovih povezav z zbiralci umetnin
z ulice Central Park West.

Tja so prihajali plesat izjemni ljudje.

Prihajal je Nurejev.

Ves ansambel
newyorškega baleta.

Dvomim, da so nastali zato,

ker bi mislili,
da bodo veličasten odrski dogodek.

Nastali so, ker se je glasbeno
zgodilo nekaj izjemnega.

Z Loujevimi pesmimi.

Barbara Rubin,
ki jih je odkrila iz pravih razlogov,

je nanje začela projicirati
tiste klinčeve pike,

ko so igrali.
Kot da že pogled nanje ni bil dovolj.

Louja sem vprašal,
zakaj jim to počnejo.

Samo skomignil je in rekel:

"To želi Andy. Družina smo."

Po treh tednih smo šli na turnejo.

Tolikokrat smo nastopali
na kakšni razstavi,

da so povabili Andyja.
Mi smo bili razstavni predmet.

Bogataši so množično odhajali.

ZDRUŽENJE
ZA KLINIČNO PSIHIATRIJO

Na razstave so hodili tudi umetniki.

Niso hoteli poslušati benda,
nas gledati.

FILMSKO ZDRUŽENJE UNIVERZE RUTGERS

Exploding Plastic Inevitable

z Velvet Underground
sem videl že v newyorškem Domu.

Ko sem izvedel, da prihajajo
v Provincetown, kjer sem živel…

Muzej Chrysler je to oglaševal
kot umetniški dogodek.

Niso napolnili dvorane.
Meščani niso razumeli.

Po svoje si je bilo čudno predstavljati,

da prihajajo na vrhuncu hipijevstva,
saj so bili nasprotje hipijev.

Vem, da smo pridobili
veliko oboževalcev,

a smo se šalili: "Koliko jih je odšlo?
Polovica. Očitno smo imeli dober večer."

Ni bil le hrup,

temveč tudi glasba,
ki jo slišite, kadar…

Kadar je zunaj nevihta.

Paul nas je nato poslal
na zahodno obalo.

Ponedeljek, ponedeljek

je tako dober zame…

Glasbeno je bila zahodna obala

organizirana sila,
ki je poskušala prevladati na pop sceni.

Bilo je vse, kar upal sem…

Z letališča smo se odpeljali
z najetim avtom.

Po radiu sem zaslišal
"Monday, Monday".

Rekel sem: "Kaj pa vem.
Mogoče še nismo pripravljeni."

Prišli smo v Los Angeles
in se zavedeli svoje drugačnosti,

ko smo šli v motel Tropicana.

Bili smo v črnem in zapeti do vratu.

In sedeli ob bazenu.

Videti je bilo precej butasto.

Manjkal je le Gerard,
ki je v sobi nekoga porival.

Nedeljsko jutro

prinaša spoznanje,

le nemiren občutek spremlja me…

Na zahodni obali še nismo bili.

Prešinilo nas je,
da so vsi zelo zdravi.

In svetlobni šov je bil zanje
projekcija Bude na steni.

V Kaliforniji smo nastopili v klubu Trip.
Imel je oder.

Kaj postavite nanj? Gerarda in mene.

Tisto sva počela,
da bi več ljudi gledalo Velvetse.

Vedno je nekdo ob tebi,
ki bo poklical…

Saj ni nič.

Potihoma so na spored dodali
še Franka Zappo

in Mothers of Invention.
In mi smo jih prezirali.

Za nas so utelešali zahodno obalo.

Bili so hipiji. Hipije smo sovražili.

Mirovništvo, sežiganje modrčkov…

Mislim, kaj je narobe z vami?

Tisto sranje "ljubezen, mir"
smo sovražili. Dajte no!

In… Svobodna ljubezen…

"Vsi so čudoviti, vse imam rad.
Mar nisem super?"

Vsi želijo miren svet, nihče noče,
da bi ga ustrelili v glavo.

Ampak s podajanjem rož
ne boš spremenil razmišljanja

pajaca, ki te hoče ustreliti.

Morali bi…

Pomagati brezdomcem. Biti koristni.

Ukrepati,
ne pa hoditi okoli s cvetjem v laseh.

Izogibali so se razmišljanju o tem,
kako pomembna je nevarnost,

kako je, če se v tistem svetu
ne zavedaš pomena nevarnosti.

Človeška rasa je bila v riti.

Zjebala jo je družba.

Zato naj te to ne pobije
in spravi ob živce.

Postaneš močen,

nasprotuješ marsičemu,
čemur drugi ne.

Zato nisi…

In tu nastopi umetnik.

Ker ni z družbo.

Drugačen je.

Občutek udeležbe na rokovskem plesu
je skoraj nemogoče opisati.

Morda zato sem vsak vikend
pride toliko mladih.

Da bi videli, koga je Bill Graham
pripeljal v Fillmore West.

Na splošno so ljudje prijazni,
vzdušje je drugačno kot drugod.

V New Yorku, Chicagu in Detroitu

je vse precej surovo, mračno.

Uh, nas je sovražil.

Ko smo šli na oder,

je rekel: "Upam, da boste porazni."

Zakaj si nas potem pripeljal sem?

Po mojem je bil ljubosumen in besen,

ker je trdil, da je prvi
multimedijski dogodek ustvaril on,

pa je bil proti Andyjevemu
resnično amaterski.

Ocenili so nas.

"Velvet Underground bi morali zakopati.
Zakopati globoko v tla."

"DOBRI SO LE ZA SAMOMOR"

To je rekla tista Cher.

Vrnili se bomo v New York, v Dom.

Ne, ne moremo se. Zakaj ne?

Prostor so prodali Alu Grossmanu,

Dylanovemu menedžerju, in Dylan
ga je preimenoval v Balloon Farm.

Izviseli smo.

Zdaj prihaja…

Odšla je, odšla, odšla.

Izšel je drugi album in razkril
posledice turneje.

Vsa tista agresija. Izražala je…

Odsevala je vse,
kar se je dogajalo v bendu.

Čedalje teže smo sodelovali.

Vem, da je že dolgo mrtva.

-Kljub temu ni isto.
-Slišal sem jo klicati moje ime.

Ko sem se zjutraj zbudil, mama…

Slišal sem jo klicati moje ime.

To je bil verjetno
najhitrejši album. Resnično navit.

Snemalec je odšel.

Eden od tehnikov je rekel:
"Tega mi ni treba poslušati.

Vklopil bom snemanje in šel.
Pokličite me, ko boste končali."

-Bela svetloba…
-Bela svetloba mi razum mrači.

-Bela svetloba.
-Ne veš…

-Oslepila me bo.
-Bela vročica…

Joj, bela vročica
me po prstih žgečka.

-Bela svetloba…
-Bodi milostna.

Dokler jo imam, kdo ve…

Vse pesmi na drugem albumu

smo stresli iz rokava.
Bile so agresivne.

To je čisti amfetamin.

Joj, bela vročica
me po prstih žgečka.

Nismo se pogovarjali.

Vsi so samo povečevali glasnost.

Zato je bilo vse le glasnejše.

"No, kdo je zdaj najglasnejši?"
Bili smo otročji.

Nismo improvizirali,
najedali smo si.

Izkazalo se je, da si itak najedamo.

Toda improvizacija je pomagala na poti,

ko se nam je zdelo vznemirljivo
igrati vedno isto pesem.

Sodelovanje je zamiralo.

Bela svetloba
se plazi skozi moje možgane.

-Bela svetloba…
-Bela svetloba…

-Razum ti mrači.
-Bela vročica…

Joj, bela vročica
me po prstih žgečka.

TIŠINA, PROSIM, V ETRU SMO

Nikoli nismo nameravali biti
Velvet Underground and Nico.

To smo imeli za nekaj začasnega.

Tu je soba številka 546,

dovolj je, da ti postane slabo.

Brigid je zavita v folijo,

sprašuješ se, ali…

Nico je naredila vse,
kar smo zahtevali od nje,

ampak po mojem jo je v resnici

zanimalo nekaj drugega.

Vedno je sedela
in pisala besedila, pesmi.

Vedno jo je nekaj vleklo stran
od skupinskega dela.

Tavala je.

Zatavala je v neki položaj
in potem tiho odtavala stran.

Konture magičnega črnila.

Sprašuješ se,

do kam se dvigajo.

Prihajajo…

In potem… Po vsem tistem

se je Louju nenadoma utrgalo.

Odpustil je Andyja in…
Andy ga je imenoval podgana.

Vse se je zgodilo za zaprtimi vrati.
Nisem vedel, da je Lou odpustil Andyja.

Ljudje so mislili,
da je Andy Warhol glavni kitarist.

To nam je otežilo življenje,
ko smo zapustili našega velikega pastirja.

WARHOL SE BORI ZA ŽIVLJENJE

Naslov je "Sister Ray."

Govori o kraljicah.

O Duck in Sally.

Duck in Sally sta notri,

iščeta odtok.

Kdo strmi v gospodično Rayon,

kdo liže njenega klinca?

Iščem glavno žilo,

od strani je nisem zadel.

Profesorji s Harvarda,
manekenke iz New Yorka,

zapriseženi mladoletni prestopniki,

motoristične tolpe…

Štrebarji, kot sem jaz.

Oboževalci Grateful Dead.
Številni so oboževali oba benda.

Ugotavljali smo,
da postajamo priljubljeni.

To je bilo seveda lepo,

zlasti v Bostonu,
ker smo tam pogosto igrali.

Videl sem jih približno 70-krat.

Njihova glasba
me je čustveno osvobodila,

ker je bila nekaj posebnega.

Ustvarili so določen zvok,
ampak samo enkrat.

To je bilo vznemirljivo.

Oh, samo daj, tako, ja.

Ja, kot je rekla sestra Ray…

Njihova glasba je bila nova
in radikalno drugačna.

Počasen ali srednje hiter tempo,
ki ni bil rokenrol.

Zelo nenavadne melodije.

Lahko ste jih opazovali in slišali
delne tone, ki niso imeli smisla.

Lahko ste videli…

In potem zaslišali
načrtno popačen zvok.

In basovsko linijo.

Toda v prostoru so bili še drugi zvoki.

Vsi so se spraševali,

od kod prihajajo.

To je bil skupinski zvok.

Po navadi so igrali dolgo različico
"Sister Ray"

in potem še pet sekund.

Tistih pet sekund veliko pove o tem,
kako jih je bilo gledati.

Nenadoma so…

In potem drugačni klaviaturski deli.

In vse druge stvari. Bobni.

In nenadoma…

Nenadoma so končali. Obiskovalci pa…

Obnemeli so. Ena…

Pet. In potem se je razlegel aplavz.

Velvet Underground
jih je še enkrat hipnotiziral.

Sem v dvorani Boston Tea Party
in čakam na Velvet Underground.

Se že pripravljajo, uglašujejo se.

Spraševal sem.

Zakaj popačen ton v tisti pasaži?

Pa ta zvok?

Rekel je:
"Mladenič, ta zvok je marsikaj."

Kitaro me je naučil igrati
Sterling Morrison.

Zaradi nje sem se počutil
manj povezan s srednjo šolo,

s pravili druge glasbe.

Pomagala mi je pisati
svojo glasbo.

Taki so bili. Velikodušni.

Vsaj do mene. Nekoč so mi dovolili
biti njihov predizvajalec.

Ko je bilo med člani benda napeto,

sem smel biti z njimi.
Vedeli so, da ne bom nič rekel.

Ampak lahko si čutil napetost.

Bil sem pretresen,
ko je postalo tako skrajno,

da je John Cale zapustil bend.

Fantje so se pogosto udarili.

Z odporom sem hodila na vaje,
ker je bilo tako stresno.

Včasih so se prepirali zaradi glasbe.

Ali pa je bil Lou samo nataknjen

oziroma preveč ukazovalen.

To je bilo vedno v zraku.
Lou je želel biti glavni.

Nisem vedel, kako naj mu ugodim.

Z ničimer nisem mogel…

Če si bil prijazen,
si mu šel še bolj na jetra. Bil je…

Nobenega predloga ni sprejel.

Bil je tesnoben.

Čeprav je tudi John Cale
lahko grdo vzkipel.

Če se ne počuti dobro,
je zelo neprijeten.

In bil je mračen.

Zavedala sva se,
kje sva, kje je vse drugo

in kako zelo vse drugo prezirava.

Na koncu sva žal

prezirala drug drugega.

V nekem trenutku si si rekel:
"K vragu z vsem skupaj.

S takim vedenjem ne bova
rešila najinih težav.

In nikogar ni,
ki bi nama pri tem pomagal."

Od nikogar
si nisva dovolila ukazovati.

Če ne bi bilo mamil,
bi si vsi za kaj prizadevali.

Tisto je bil čas za odmik…

Zaupanja ni bilo več.

Morda je Lou postal ljubosumen.
To se mi zdi precej verjetno.

Lou je postavil ultimat.
Da mora eden oditi. On ali John.

Poklical je Sterlinga. Dobili smo se
v neki kavarni. Tam nama je povedal.

Da ne more več delati z Johnom,

da lahko ostaneva z njim
ali greva z Johnom.

Sterling je prišel k meni in rekel,
da prihaja od Louja.

Jaz pa, da moramo začeti vaditi,
ker gremo za vikend v Cleveland.

Rekel je: "Ne.
No, mi bomo vadili. Ti pa ne."

Nisem razumel. Rekel je,
da ga je Lou poslal, da mi pove,

da ne bo šel,
če bom šel z njimi jaz.

In to je bilo to.
Spet tisti trenutek,

ko se vprašaš,
kaj, za vraga, bo sledilo.

Pomislil sem,
da se moram lotiti produkcije.

To me je zelo pobilo,
saj mi je bend takrat

pomagal razumeti življenje.

Njihovi zvoki so mi pomagali
ustvariti sanjsko pokrajino.

Barve njihovih tonov so bile…

Počutil sem se kot
v Michelangelovi družbi.

Lou si je resnično želel uspeha.

Pravega uspeha.

Mogoče je želel ustvarjati
manj avantgardno glasbo.

Bolj normalno.

Pa začnimo.

Na vogalu je…

Doug Yule se je po prihodu v bend

številnih pesmi naučil zelo hitro.

Bil je zelo natančen in resen glasbenik.

S svojim občutkom za sozvočje,
ki je prinesel nekaj drugega.

Razlika je bila ogromna.

Še vedno smo bili dober bend

in Doug je prispeval svoje stvari,

toda Cale je bil nenadomestljiv.

Kaj je, ali ne veš?
Poslala jih je nazaj.

V redu…

Dober večer.

Smo vaš domači Velvet Underground.

Vesel sem, da vas vidim.

Hvala.

Še posebej sem vesel,
da so ljudje našli malo časa,

da se pozabavajo ob rokenrolu.

Igrali so zelo tiho.
Takrat so začeli igrati veliko tiše.

Včasih se počutim zelo srečen,

včasih pa zelo žalosten.

Včasih se počutim zelo srečen,

a največkrat samo v bes spraviš me.

Miška, samo jeziš me.

Naj ostanejo

tvoje bledo modre oči.

Naj ostanejo

tvoje bledo modre oči.

Za tem je bila določena teorija.
Teorija o vesolju.

Vse pesmi so vesoljske.

Ničesar nismo dodajali.
Odvzemali smo.

Nasprotno od tega,
kako delajo drugi.

Na snemanjih
ne dodajamo glasbil in ljudi.

Ne počnemo ničesar,
česar ne bi mogli izvesti na odru.

Tretji album, sivi…
Igrali smo v L. A.-ju.

Steve je rekel, da bomo ostali še en teden
in posneli album.

Candy pravi…

Zasovražila sem svoje telo

in vse, kar rabi…

"Candy Says"
ima svojstveno napetost.

Govori o nekom, ki pravi:
"Zasovražila sem svoje telo

in vse, kar rabi na tem svetu."

In te besede spremlja prijetna glasba.

Vprašaš se, za kaj gre.

Ves preostanek tretjega albuma
govori prav o tem.

Pogled čez ramo,

kaj misliš, da bi mi razkril…

Da bom pel to pesem, sem izvedel
šele, ko smo snemali vokale.

Odpel je eno pesem in rekel:
"Še ti eno zapoj.

Veš, fino je, če ne poješ vedno.
Da se lahko sprostiš,

igraš kitaro in nisi glavni pevec."

To je pesem,
za katero sem si zamislil,

da jo bom pel pod žarometi
v obleki iz zlatega laméja.

Potem pa sem si rekel…
"Ne vem, ali so to pripravljeni sprejeti."

Izkoristili smo Maureen.

Menili smo, da bi njej verjeli.

To bo naša zadnja skladba.

"After Hours."

Če zapreš vrata,

je noč lahko večna…

Pusti sonce zunaj,

pozdravi nikoli…

Bila sem na smrt prestrašena.

Še nikoli nisem pela.
Upirala sem se, da ne zmorem.

Sterlinga smo morali poslati ven,

ker se mi je smejal.

Dneva mi več ne bo treba ugledati.

Louju sem rekla, da bom v živo pela le,
če bo to kdo zahteval.

Ker sem upala,
da se to ne bo zgodilo.

Dva koncerta pozneje
smo bili v Teksasu.

Nekdo jo je zahteval. Odpela sem jo.

Nazdravljam na nikoli…

Ko so igrali v Boston Tea Party
in je Maureen pela,

so ljudje,
ki sploh niso bili oboževalci benda,

mladostni prestopniki, rekli:
"Kdo je to?

Tu ni solo kitare Jimmyja Pagea.
Kaj je to sranje?"

Nenadoma je naprej stopila
Maureen Tucker

in rekla: "Lahko zaprete vrata?"

Vse je očarala.

Hvala.

Jenny je rekla,
ko je imela le pet let,

da se nič ne dogaja.

Kadar je radio prižgala,

nikoli ničesar dobrega ni poslušala.

Prav nič.

Nekega lepega jutra
pa je newyorško postajo prižgala

in svojim ušesom verjeti ni dala.

Začela je migati
na tisto glasbo fino.

Življenje ji je rešil rokenrol.

Čeprav ti odrežejo prav vse,

ob rokenrol postaji
lahko plešeš še.

-In vse je bilo v redu.
-Vse je bilo v redu.

-Srček, veš, da je bilo vse v redu.
-Vse je bilo v redu

Kot je rekla Jenny,
ko je imela komaj pet let.

Hej, veš, nič se ne dogaja.

Nihče ni hotel igrati Loaded,
dokler ni bilo Maureen.

Loaded smo posneli aprila 1970.

Bila sem noseča in predebela,
da bi dosegla bobne.

Nisem mogla igrati.

Bila sem razočarana, ker sem menila,
da me več pesmi resnično potrebuje.

Razlika je bila velika.

Maureen ni bilo zraven,
Sterling je…

Nehal je prihajati.
Na Loaded veliko igram kitaro.

Gotovo mu je šlo na živce,
da ure in ure sedi v nadzorni sobi,

medtem ko mi preigravamo odlomke.

Vedel sem, da snemajo plošče.
Douga nisem spoznal.

Ne…

Ampak to ni bila več moja stvar.

Lou je dal to jasno vedeti.

Bili so edinstveni
od samega začetka.

Vsak član je po svoje
enakovredno prispeval.

Toda zdaj so bili
pravi rokenrol bend,

ki ga je vodil sijajen
in ustvarjalen človek.

Lou je imel na kupe popevk.

Začel je iskati svoj izraz.

Pop je razpustil visoko kulturo.
To je prinesel Lou.

To je privrelo z Long Islanda.

Stopil je kristalno zgradbo.
To smo nameravali.

Stojim na vogalu

s kovčkom v rokah.

Jack je v stezniku,
Jane pa v majici.

Jaz pa, jaz sem v rokenrol bendu.

Vozim se v stutz bearcatu, Jim.

Veš, tisto so bili drugi časi.

Oh, vsi pesniki
so se učili pravil rim.

In tiste gospe so z očmi zavijale…

Prikupna Jane…

Prikupna Jane…

Prikupna Jane…

Sijajno se mi zdi,
da lahko to igramo javno.

Razvname me, da jih to razvname.

Jane je uradnica…

Ničesar nimamo dokazati,
o ničemer razpravljati,

ali komu kaj dopovedovati.

In ko se iz službe vrnejo domov…

Vedel je, da je nadarjen.

Da je odličen kitarist in pisec pesmi.

In da mu mi ne segamo do kolen.

In prekleto… Kdaj se bo zgodilo?

Toda vsak, ki je kdaj imel srce,

o, se ne bi obrnil in ga zlomil.

In vsak, ki je kdaj pri čem sodeloval,

o, se ne bi obrnil in tega zasovražil.

Prikupna Jane.

Prikupna Jane…

Nato smo nastopili v Maxu.

Nenadoma je vse ustavil.

Prihaja morje…

In valovi se po morju valijo…

Po petih letih

so imeli v Maxu okrnjen nastop.

In valovi, kje so bili?

Godrnjal je, komaj je zdržal do konca.

Prav nič ni užival.

Spravljalo me je ob pamet…

Sklenil sem se vrniti v šolo.

Se umakniti pred vsem.

Ni nam želel povedati.

Ni pobegnil,
ampak povedal nam je na letališču.

Končno je rekel: "Ne grem."

Povedal je, da je to naredil zato,

ker se je bal, da bi ga Lou pregovoril.
Moe bi jokala. Ne.

Moe je rekla, da se počuti,
kot da bi jo zabodel v srce.

…s kopnega.

Ki je bilo ob morju.

Šel sem jih gledat v Maxa.
Po koncu koncerta

je prišel Lou in začel hoditi
proti izhodu.

Poklical sem ga,
on pa je pospešil.

Nekdo je rekel:
"Pravkar je zapustil bend."

Doli ob morju…

Kar odšel je.
To je bilo to. Konec.

Prihajajo morje in valovi,

doli ob obali.

Prihajajo morje

in valovi…

Ko je zapustil bend,
se je preselil k staršem.

Za približno leto in pol.

Mislim,
da si je poskušal urediti misli.

Bil je… Problem z menedžmentom.

Šel sem si lizat rane.

Ko sem bil v šoli,
mi je mama rekla,

naj se naučim tipkati,
da bom imel zasilni poklic.

Sem len sin,
ki nikoli ničesar ne konča.

Večinoma narejen iz vode.

In zdaj

prihajajo valovi…

Doli ob obali…

Tako svetlo so sijali,

da take količine ugasle svetlobe
ni mogel zadržati noben prostor.

Vrhunec tega benda
lahko opišemo le s fiziko.

Prihajajo valovi…

Vseboval je entropijo.

Prihajajo valovi…

Prihajajo valovi…

Prihajajo valovi…

Prihajajo valovi…

Prihajajo valovi…

Prosim? Ja.

Barbara je.

Hej, se kaj dogaja?

O, super.

Ne trapaj. Hitro pošlji sem.

Se slišiva pozneje.

So ti všeč barve?

Zelo nenavadne so.

So fotografije ali…

-Ne, slike so.
-Lepe so.

Vmes je ena z Velvet Underground.

Noro, kajne?

Ja.

Kdo je to?

-Sterling.
-Sterling.

To sem spregledal.

Ali še koga vidiš?

Ja, prejšnji teden sem videl Maureen.

Zdaj je računalniška programerka.

-Ja. V tovarni dela.
-Kaj…

-V več pomenih besede.
-Res?

IBM-ovi. Otroka ima.

Si še v stikih z Johnom?
Johnom Calom?

Ja, zadnjič me je klical.

Kaj... Še vedno piše,
seveda, ampak…

Dela v založbi Island in…

Pri Islandu je? Nisem vedel.

Prej je bil pri Warner Brothers.

Andy Warhol je umrl 22. februarja 1987.

Pa smo le prišli do konca.
-Star je bil 58 let.

Nico je umrla 18. julija 1988 zaradi
možganske krvavitve. Imela je 49 let.

Samo ne vem, kam grem.

Sterling je 30. avgusta 1995 umrl
zaradi ne-Hodgkinovega limfoma.

Vendar bom poskusil…

Star je bil 53 let.

Priti v kraljestvo, če lahko.

Lou Reed je 27. oktobra 2013 umrl zaradi
bolezni jeter. Star je bil 71 let.

Ker se počutim kot moški,
ko si v žilo vbrizgam heroin.

Oh, povem ti, vse je drugače,

ko se omami prepustim.

Počutim se kot Jezusov sin.

Verjetno samo ne vem…

In verjetno samo ne vem…

Ne…

Ne vem.

Sklenil sem nekaj stvari.

Ampak…

Vem, da sem.

Poskusil bom negirati življenje,

ker vem, da takrat ko steče kri,

ko se po brizgi požene,

ko se približam smrti,

da mi ne morete pomagati.

Ne vi in ne vsa prikupna dekleta

s svojimi sladkimi besedami.

Lahko kar odidete.

Verjetno samo ne vem…

In verjetno samo ne vem…

Lou Reed je izdal 22 studijskih
in devet koncertnih solo albumov.

John Cale je ob 22 solo albumih
produciral 75 plošč.

Še vedno koncertira. Živi v L. A.-ju.

Sterling Morrison je doktoriral
in postal profesor srednjeveških študij.

Maureen Tucker je izdala štiri studijske
albume. Živi v južni Georgii.

Nico je izdala šest samostojnih
studijskih albumov.

Doug Yule je izdal en samostojen
studijski album. Živi v Seattlu.

Loujeva sestra Merrill Reed Weiner
je psihoterapevtka. Živi na Long Islandu.

Allan Hyman, Loujev prijatelj
iz srednje šole, živi na Long Islandu.

Henry Flynt, skladatelj, glasbenik,
filozof in pisec, živi v New Yorku.

Le Monte Young, ustanovitelj benda
Dream Syndicate, živi v New Yorku.

Marian Zazeela, članica Dream Syndicata,
živi v New Yorku.

Richard Mishkin, Loujev prijatelj,
živi v New Yorku.

Shelley Corwin, Loujeva punca s faksa,
je umetnica. Živi v južni Kaliforniji.

Danny Fields, menedžer,
živi v New Yorku in Londonu.

Amy Taubin je filmska kritičarka.
Živi v New Yorku.

Terry Phillips, direktor založbe Pickwick,
živi v New Yorku.

Sterlingova žena Martha Morrison
živi v zvezni državi New York.

Mary Woronov, Warholova zvezdnica,
ustvarja v Los Angelesu.

Jackson Browne, glasbenik
in okoljevarstvenik, živi v Los Angelesu.

Jonathan Richman, glasbenik,
živi v južni Kaliforniji.

John Waters ustvarja in živi v Baltimoru,
San Franciscu in Provincetownu.

Joseph Freeman, Warholov najstniški
pomočnik v Factory, živi v New Yorku.

Delmore Schwartz je bil literat
in profesor kreativnega pisanja.

Tony Conrad je bil z Loujem Reedom
in Johnom Calom v bendu Primitives.

Billy Name je bil Warholov sodelavec,
fotograf in glavni oskrbnik Factory.

David Bowie je bil glasbenik in producent
Loujevega prelomnega albuma Transformer.

V spomin na Jonasa Mekasa, umetnika in
ustanovitelja filmskega arhiva Anthology.

Življenje je posvetil
ameriškemu avantgardnemu filmu.

In kakšen kostum
naj ubogo dekle obleče

za vse zabave prihodnosti?

Rabljeno obleko od kdove kje,

za vse zabave prihodnosti.

Kam bo šla in kaj naj naredi,

ko odbije polnoč?

Še enkrat se bo spremenila
v nedeljsko klovneso

in za vrati jokala.

In kakšen kostum
naj ubogo dekle obleče

za vse zabave prihodnosti?

Zakaj svila in platno
oblek preteklosti

za vse zabave prihodnosti?

In kaj bo naredila
s četrtkovimi cunjami,

ko bo prišel ponedeljek?

Še enkrat se bo spremenila
v nedeljsko klovneso

in jokala za vrati.

In kakšen kostum
naj ubogo dekle obleče

za vse zabave prihodnosti?

Četrtkov otrok je namreč
nedeljski klovn,

ki ga ne bo nihče objokoval.

Počrnel mrliški prt,
rabljena obleka

iz cunj in svile, kostum

za tistega, ki sedi in joka

za vsemi zabavami prihodnosti.

Prevedla Polona Mertelj